| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
61.
Vpliv bolnišniškega staleža, invalidnosti in mnenja pooblaščenega zdravnika o delazmožnosti na odločanje delodajalca med procesom kadrovskega prestrukturiranja tipične delniške družbe
Andrea Margan Čačić, 2016, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. V času gospodarskega prestrukturiranja in krize je veliko delavcev odpuščenih ali premeščenih na nova delovna mesta. Na odločitev delodajalca, koga bo odpustil in koga premestil, lahko vpliva tudi zdravje delavca. Zaradi varovanja osebnih podatkov delodajalci praviloma ne vedo, kako zdravi ali bolni so delavci, zato se pri védenju o tem lahko odločajo le na podlagi kazalnikov zdravja, ki so jim dostopni. Ti so: bolniški dopust, spričevalo pooblaščenega zdravnika in kategorija invalidnosti. Cilj raziskave je ugotoviti, kako objektivni kazalci zdravstvenega stanja delavcev, do katerih ima delodajalec dostop, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu kadrovskega prestrukturiranja podjetja (premeščanje/odpuščanje). Metode. Značilno slovensko podjetje s 1000 zaposlenimi je v letu 2005 začelo kadrovsko prestrukturiranje, ki je vključevalo zmanjševanje števila zaposlenih in premeščanje na druga delovna mesta znotraj podjetja. Narejene so bile štiri vgnezdene študije primerov s kontrolami. Izhodiščno opazovano populacijo predstavlja 885 delavcev, ki so bili na dan 1. 1. 2005 vsaj eno leto zaposleni za nedoločen čas v opazovani tipični delniški družbi. Kot primera sta bili opredeljeni dve skupini delavcev: delavci, ki jih je delodajalec v opazovanem obdobju premestil na drugo delovno mesto, in delavci, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Kontrola so bili delavci iz preostale kohorte, usklajeni po socialnem statusu, spolu in starosti. Rezultati. Rezultati kažejo, da na odločitev delodajalca o izbiri delavcev najbolj vplivata kategorija invalidnosti in dolgotrajni bolniški dopust. Delovni invalidi in delavci, ki so bili na bolniškem dopustu ≥ 30 dni, imajo manj možnosti, da bodo premeščeni na novo delovno mesto, in več, da bodo odpuščeni. Multivariatna analiza je pokazala, da se obeti za prenehanje delovnega razmerja povečajo v prisotnosti dveh dejavnikov tveganja (bolniški dopust ≥ 30 dni in omejitev zmožnosti za delo). Zaključek. V raziskavi smo dokazali, da kazalniki zdravja, do katerih ima dostop delodajalec, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu prestrukturiranja podjetja, kar kaže na direktno obliko zdravstvene selekcije.
Ključne besede: delniške družbe, prestrukturiranje, delavci, prenehanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, zdravstveno stanje, kazalniki, bolniški stalež, invalidnost, delovna sposobnost, disertacije
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 749; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

62.
63.
64.
Učinkovitost državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v Sloveniji
Ana Murn, Anže Burger, Matija Rojec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij sodijo med teoretično najbolj sporne. Pomagajo namreč le starim industrijam, ki so zašle v težave. Opravičljive so le pri odpravljanju negativnih tržnih posledic izstopov podjetij s trga in pri reševanju večjega števila delavcev, ki ostanejo brez zaposlitve. Analiza učinkovitosti teh pomoči v Sloveniji, dodeljenih v obdobju 1998-2006, je pokazala, da 23,6 % prejemnikov pomoči ni preživelo. Pri podjetjih, ki so preživela, pa so pomoči neučinkovite pri spodbujanju prodaje, povečevanju produktivnosti in pri ustvarjanju novih delovnih mest.
Ključne besede: državna pomoč, Slovenija, prestrukturiranje, podjetje, učinkovitost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 280; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

65.
PRESTRUKTURIRANJE PODJETJA PTUJSKA KLET D.O.O.
Timotej Žlof, 2015, diplomsko delo

Opis: Vsako podjetje, ki se je kdaj soočalo s krizo v poslovanju, ali pa ni uspelo realizirati želene stopnje rasti, se je znašlo v situaciji, ko obstoječ način poslovanja za podjetje ni bil več optimalen. V takih situacijah je podjetje prisiljeno poseči po spremembah. Ena izmed večjih sprememb v podjetju je lahko prenova podjetja z metodo prestrukturiranja. V diplomskem projektu predstavljamo krizo podjetja, njene značilnosti in razloge zanjo, ter metodo prestrukturiranja, kot zdravilo za izhod iz krize poslovanja. Opisujemo tipe prestrukturiranj, ter njihov vpliv na posamezna področja ali oddelke v podjetju, ki so predmet prenove. Prav tako predstavljamo misli številnih avtorjev, ki so to tematiko v preteklosti obravnavali podrobneje, kar nam pomaga pri lažjem razumevanju prestrukturiranja v praksi. Kot praktični primer prestrukturiranja podjetja navajamo podjetje Ptujska klet d.o.o., ki se je na polovici prejšnjega desetletja odločilo za tak korak v želji po izhodu iz krize in obnovitvi ponovne rasti. V empiričnem delu naloge podrobneje analiziramo poslovanje opazovanega podjetja skozi posamezna obdobja, v katerih je potekalo prestrukturiranje in osvetljujemo načine, na katere je podjetje izvajalo prestrukturiranje. Prav tako predstavljamo izdelano SWOT analizo podjetja po končanem prestrukturiranju. V sklepnem delu naloge analiziramo in ovrednotimo prestrukturiranje v opazovanem podjetju, ter izpostavimo njegove pozitivne in morebitne negativne učinke.
Ključne besede: kriza podjetja, krizni management, prestrukturiranje, Ptujska klet d.o.o., Pullus, SWOT analiza.
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 1067; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

66.
Komparativna analiza ureditve plačilne sposobnosti ter postopkov prestrukturiranja in prenehanja gospodarskih družb
Nina Gašparut, 2015, magistrsko delo

Opis: Številne slovenske gospodarske družbe so se znašle v krizi, ki je nekatere privedla do konca. Za preživetje ter nadaljnje poslovanje je bistvenega pomena zagotovitev plačilne sposobnosti. Plačilna sposobnost je položaj, za katerega si mora gospodarska družba ves čas delovanja prizadevati, kar pa številnim ne uspe. Razlogi za nastanek finančnih kot tudi drugih težav so različni, najbolj pomembno pa je, da poslovodstvo težave pravočasno ugotovi ter pripravi predloge za rešitev nastale situacije. Za reševanje finančnih težav se lahko izvede finančno prestrukturiranje, ki zajema ukrepe za zagotavljanje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Lahko rečemo, da je finančno prestrukturiranje zadnja možnost preživetja družbe, preden pride do stečajnega postopka, katerega pa označimo za konec obstoja gospodarske družbe. V magistrskem delu je obravnavan Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki ureja področje plačilne sposobnosti, na novo uveden institut finančnega prestrukturiranja in insolvenčne postopke ter postopke prisilnega prenehanja. Obravnavan je pojem plačilne sposobnosti kot tudi zakonodajna ureditev posameznih postopkov (stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, likvidacija itd.), katero smo primerjali z zakonodajo Nemčije ter Velike Britanije. Državi sta bili izbrani zaradi različnih pravnih sistemov. Glede na dejstvo, da sta tako Slovenija kot tudi Nemčija predstavnici kontinentalnega pravnega sistema ter da se slovenska insolvenčna ureditev ravna po nemški, smo predvidevali, da je insolvenčna ureditev obeh držav primerljiva. Ugotovljeno je, da omenjeno velja, obstajajo samo manjša odstopanja v določenih elementih.
Ključne besede: gospodarske družbe, finančna kriza, prestrukturiranje, plačilna sposobnost, insolventnost, magistrska dela
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 686; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

67.
Prenova slovenske insolvenčne zakonodaje z novelo ZFPPIPP-E s poudarkom na prisilni poravnavi - primerjava z ZDA, Nemčijo in Hrvaško
Karina Vajnhandl, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenija se je znašla v krizi, ki je povečala število postopkov zaradi insolventnosti. Pokazala se je potreba po noveliranju Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) iz leta 2008, zato je nastala novela ZFPPIPP-E, ki bistveno vpliva na ohranitev zdravega dela gospodarstva, poenostavitev postopkov zaradi insolventnosti ter krepi vlogo upnikov. Z uvedbo novega instituta poenostavljene prisilne poravnave daje možnost manjšim in mikro podjetjem ter samostojnim podjetnikom za izvedbo prisilne poravnave, ki bo cenejša in hitrejša. Novela je v členu 1.a napovedala rešitve v zvezi s predinsolvenčnim postopkom, ki bi jih predstavili v povsem novem Zakonu o sistemski razdolžitvi. Gospodarstvo se s tovrstno rešitvijo ni strinjalo in je začelo opozarjati na potrebo po uporabniški prijaznosti, razumljivosti in berljivosti zakona. Zato so se pravni strokovnjaki in sodstvo odločili za vnovične spremembe v okviru obstoječe insolvenčne zakonodaje (ZFPPIPP-F). Bistvene spremembe, ki jih je novela prinesla so: postopek preventivnega prestrukturiranja, načelo absolutne prednosti, nova pravila za finančno prestrukturiranje velikih in srednjih družb ter črtanje praga zahtevanega poplačila.
Ključne besede: insolventnost, Zakon o finančnem poslovanju in prisilnem prenehanju, prisilna poravnava, poenostavljena prisilna poravnava, izvensodno prestrukturiranje.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 520; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (685,88 KB)

68.
Vpliv prestrukturiranja poslovanja na transferne cene in davčnopravna ureditev tega področja v izbranih državah
Urška Slevec, 2015, magistrsko delo

Opis: Področje transfernih cen postaja čedalje pomembnejše tako z vidika mednarodnih skupin družb, ki na nivoju skupine poskušajo doseči čim nižjo davčno obremenitev, kot tudi z vidika davčnih uprav, ki stremijo k ohranjanju davčnih prihodkov in s tem k preprečevanju zmanjševanja dobičkov v posamezni državi. Bistvo transfernih cen je, da je z njimi mogoče vplivati na prenos dobička med družbami, ki pripadajo isti skupini povezanih družb v različnih državah. Zaradi navedenega v davčni zakonodaji vsesplošno velja, da morajo vse transakcije med povezanimi osebami potekati na način in skladno s pogoji, kot bi se zanje v primerljivih okoliščinah dogovorile nepovezane osebe, tj. skladno s tržnim načelom. Aktualno problematiko s področja transfernih cen predstavlja prestrukturiranje poslovanja, ki je zajeto v IX. poglavju Smernic OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave. Prestrukturiranje poslovanja v smislu Smernic OCED lahko pomeni spremembo poslovnega modela (primeroma iz tradicionalnega proizvajalca/distributerja v pogodbenega proizvajalca/distributerja), prenos sredstev (predvsem neopredmetenih) ali dejavnosti družbe, prekinitev ali pomembno spremembo obstoječih pogodb. Prestrukturiranje poslovanja privede do sprememb v opravljenih funkcijah, prevzetih tveganjih in vloženih sredstvih in s tem do spremembe potenciala za doseganje dobička, kar posledično privede do vprašanja, ali je prestrukturirana družba upravičena do prejema nadomestila zaradi izpada bodočih dobičkov oziroma do nerealiziranih kapitalskih dobičkov (skrite rezerve) in posledično država rezidentstva prestrukturirane družbe do davka od prejetega nadomestila oziroma nerealiziranih kapitalskih dobičkov. Smernice OECD ne določajo časovnega trenutka plačila davka zaradi prestrukturiranja, zato se družbe in davčne uprave lahko navežejo na obstoječo sodno prakso. Na podlagi sodb Sodišča EU se mora davčnemu zavezancu omogočiti možnost takojšnjega plačila davka zaradi prestrukturiranja ali odlog plačila do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov oziroma se davek od nerealiziranih kapitalskih dobičkov zahteva že pred dejansko realizacijo v petletnem oziroma desetletnem časovnem intervalu. Področje prestrukturiranja poslovanja v analiziranih državah, tj. Slovenija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Avstrija, ni enotno urejeno. Največ zakonodajnih določb s tega področja vsebuje nemška zakonodaja, ostale države pa imajo področje prestrukturiranja poslovanja, kot ga obravnavajo Smernice OECD, različno implementirano v nacionalnih zakonodajah. Pričakovati je, da se bo praksa na tem področju še razvijala in davčna obravnava harmonizirala, tudi zaradi izdanih ukrepov v okviru OECD projekta BEPS, katerega namen je omejiti erozijo davčnih osnov in prenosov dobičkov med državami.
Ključne besede: transferne cene, prestrukturiranje poslovanja, Smernice OECD, neodvisno tržno načelo, sprememba poslovnega modela, nadomestilo za prestrukturiranje
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 467; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

69.
Uvedba nove tehnologije v podjetju Novem car interior design d.o.o.
Barbara Metličar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili podjetje, ki je v svoj proizvodni proces uvedlo nove tehnologije, ki so prijaznejše okolju. Opisovanje teorije nas je dobro pripravilo na sam problem naloge. Zanimalo nas je predvsem, kako podjetjem, ki še niso trajnostna, dokazati, da se le-to izplača tako na vidiku financ, okolja in družbe. Problem v diplomski nalogi je bil torej dokazati, da se prestrukturiranje proizvodnega procesa izplača. V posnetku obstoječega stanja smo opisali oba procesa, ki delujeta v podjetju, tako starejšega kot tudi novega ter navedli njune prednosti in slabosti. Predstavili smo stroške, ki jih podjetje ima zaradi starega procesa ter stroške investicije za nakup nove tehnologije. Izračunali smo amortizacijo nove tehnologije. Na koncu diplome smo podali rezultate, ki smo jih pridobili skozi vse dele diplomskega dela.
Ključne besede: Globalni problem, trajnostni razvoj, ozelenitev obrata, prestrukturiranje proizvodnega obrata
Objavljeno: 08.04.2016; Ogledov: 944; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

70.
PRAVNE MOŽNOSTI IN SMOTRNOST AKTIVNEGA PRISTOPA PRI UPRAVLJANJU SLABIH TERJATEV DO PODJETIJ V BANKAH
Martin Kandrič, 2016, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske oziroma finančne krize, ki je izbruhnila konec leta 2008, se je veliko podjetij znašlo v brezizhodni situaciji. Podjetja so se na eni strani soočala z nenadnim upadom prihodkov in na drugi strani s prezadolženostjo oziroma nevzdržnim dolgom. V času recesije se je drastično zmanjšala kreditna aktivnost bančnega sistema, saj banke nenadoma niso več zaupale podjetjem, da bodo vrnila sposojena denarna sredstva. Slovenskim bankam se je v letih od 2009 do vključno 2013 povečeval obseg nedonosnih kreditov, ki je znižal kapital bank na neustrezno raven. Posledično je bil konec leta 2013 ogrožen celotni slovenski bančni prostor. V ta namen je država sprejela določene ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, ki so omogočili prenos nedonosnih terjatev na specializirano institucijo Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB). S tem je omogočila sistemski okvir za aktiven pristop upravljanja slabih oziroma nedonosnih terjatev. Prav tako so se banke kadrovsko okrepile in ustanovile oddelke intenzivne spremljave (v kolikor jih že niso imele formirane) ter pričele z aktivnejšim pristopom prestrukturiranja slabih terjatev do dolžnikov. Tuja literatura s področja upravljanja tveganih terjatev loči dva bazična pristopa obravnave dolžnikov, in sicer izvensodni pristop prestrukturiranja (sporazumno) in sodni pristop, ki je pod jurisdikcijo stečajnega sodišča. Tuja stečajna sodišča dajejo prednost oziroma so usmerjena v ohranjanje poslovanja podjetja. Odločitve sodišč se sprejemajo tudi na osnovi tehtanja med ohranjanjem zaposlenih in poplačilom upnikom. Slovenske banke pa so v smislu usklajenega delovanja in iskanja konstruktivnih rešitev sprejele načela prestrukturiranja, ki stremijo k ohranitvi delovanja podjetja in tudi k reševanju socialnega vidika problema. Sočasno pa je država sprejela zakonske okvirje, da bi omogočila učinkovitejše prestrukturiranje dolžnikov. Gre za novelo F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki je stopila v veljavo z decembrom 2013. Predmetna novela omogoča bolj učinkovito prestrukturiranje ločitvenih terjatev, ki jih je možno podaljšati z moratorijem na odplačilo in znižati obrestno mero za čas odplačila. Novost te novele je preventivno prestrukturiranje, ki omogoča dolžniku predinsolventno prestrukturiranje z vnaprej določenimi pravili, ki predvidevajo, da obstaja velika možnost insolvence v roku enega leta. Novela omogoča tudi postopek ponovne prisilne poravnave za tista podjetja, ki se niso dovolj uspešno in učinkovito razdolžila po prejšnj noveli ZFPPIPP-a. V času prestrukturiranja dolžnikovega dolga so finančni kazalci, kot na primer Debt/earnings before interest, taxes, depreation, amortization (v nadaljevanju: Debt/EBITDA) ali EBITDA interest coverage, določen odsev oziroma prikaz trenutnega finančnega stanja, v katerem se podjetje nahaja. Predmetno orodje služi upnikom kot signal za prepoznavo kritičnega dogodka in hitrejšega ukrepanja v smislu aktivnejšega pristopa pri prestrukturiranju finančnega dolga. S pomočjo intervjuja sem definiral smernice za formiranje pojma aktivnega pristopa upravljanja slabih terjatev v bankah. Ugotovil sem, da aktiven pristop zajema skupek dejavnosti iz različnih področij delovanja bank, od finančne analize nabora podatkov do preučevanja poslovnega modela dolžnika. Vzporedno analiziranje podatkov z vidika banke zajema tudi aktivno spremljavo slabitev v odvisnosti od kvalitete zavarovanj in časovnega okvirja pričakovanega poplačila. Sprejete izhodne strategije vsekakor vplivajo na poslovanje banke oziroma na njen poslovni rezultat ter prilagajanje politike upravljanja tveganih terjatev glede na dane okoliščine. V empiričnem delu sem dokazal, da ne obstaja neposredna povezava med izračunanimi »trdimi« finančnimi kazalci in odločanjem banke oziroma upnika o potrditvi prisilne poravnave, ampak na sprejemanje poslovnih odločitev vplivajo drugi »mehki« dejavniki.
Ključne besede: gospodarska in finančna kriza, prezadolženost, kreditna aktivnost, aktivno upravljanje slabih terjatev, DUTB, prestrukturiranje, insolventni postopki, Novela F ZFPPIPP, načela prestrukturiranja, izvedljiv poslovni model, scenariji poplačil.
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 602; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici