| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
DRUŽBENOGOSPODARSKE SPREMEMBE NA OBMOČJU NEKDANJE NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE
Marko Rižnar, 2012, diplomsko delo

Opis: Nekdanja Nemška demokratična republika je bila edina država, ki je tranzicijo gospodarskega sistema doživela s pripojitvijo k drugi nesocialistični državi. V svojem štiridesetletnem obstoju je predstavljala glavni satelit Sovjetske zveze in ogledalo izvrstnosti socializma zahodnemu svetu. Zaradi popolne izoliranosti in eksperimentalnega planskega gospodarstva je bila naloga prestrukturiranja gospodarstva vse prej kot lahka. Naš namen je bil predstaviti, v kakšnem stanju in sistemu je bilo gospodarstvo, kako so različne gospodarskopolitične odločitve vplivale na razvoj v tem delu novonastale skupne države in ali se družbenogospodarski kazalniki med nekdanjo Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko Nemčijo zmanjšujejo in posledično nakazujejo uspešnost svojevrstne tranzicije v tem delu Evrope.
Ključne besede: tranzicija, gospodarska politika, prestrukturiranje gospodarstva, regionalne disparitete, geopolitika
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 1362; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

22.
IZ KRIZE S PRISILNO PORAVNAVO NA PRIMERU GRADBENEGA PODJETJA V MARIBORU
Katja Žižek, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Različni avtorji različno opredeljujejo krizo podjetja. Če posplošimo, bi lahko rekli, da je kriza neugodno, nezaželeno in kritično stanje v podjetju, nastalo tako zaradi zunanjih kakor tudi notranjih vzrokov in neposredno ogroža njegov obstoj. Podjetja se vsakodnevno srečujejo s problemi, katerim se ni moč izogniti, vendar pa jih lahko napovemo ali vsaj nekatere med njimi. Vzroki, ki privedejo podjetje v krizo so torej notranji in/ali zunanji. Velikokrat sta za krizno situacijo kriva finančni management in poslovodstvo, ki nima dovolj dobrega nadzora nad računovodstvom in financami ali pa ima neprimeren stil vodenja podjetja. Na nastanek krize lahko prav tako vplivajo zunanji dejavniki, kot so npr. spremembe v panogi, splošna gospodarska kriza in posledično zmanjšanje investicij. Zato pa je zelo pomembno, da vodstvo podjetja spozna simptome in vzroke krize dovolj hitro oziroma pravočasno, da podjetje ne zaide v še hujše težave ali na koncu celo v stečaj. Poznamo različne vrste kriz in tudi avtorji jih različno opredeljujejo. Lahko jih opredelimo glede na plačilno sposobnost, glede na jakost krize, glede na njeno obvladljivost, glede na ogroženost podjetniških ciljev ipd.. Vsaka kriza se mora razviti v naslednjo fazo, kar pomeni, da pride do njene razrešitve ali do propada podjetja. Do razrešitve krize pa se lahko pride tudi s prisilno poravnavo. Prisilna poravnava je ukrep, s katerim se dolžniku omogoči trajno izboljšanje finančnega položaja in nemoteno nadaljevanje poslovanja. Torej z uvedbo postopka prisilne poravnave, katerega posledica je zmanjšanje oziroma odložitev plačila zapadlih obveznosti do upnikov, se ekonomsko-finančno stanje podjetja lahko tudi dolgoročno utrdi. Prisilna poravnava je sestavljena iz predhodnega in glavnega postopka. Začne se z njenim predlogom, postopek pa začne teči, ko je s strani sodišča izdan sklep o začetku postopka prisilne poravnave. Dolžnik mora h predlogu prav tako predloži načrt finančnega prestrukturiranja podjetja. Da se postopek prisilne poravnave lahko izpelje, se morajo z njim strinjati upniki. Najslabši možen scenarij za izhod iz krize je propad podjetja oziroma stečaj. Za stečaj se je potrebno odločiti takrat, ko druge oblike reševanja podjetja več ne pridejo v poštev. S stečajem dosežemo to, da neko podjetje, ki prinaša izgubo, čim prej ustavimo. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik. Nahajamo se v obdobju recesije in finančne težave v podjetjih so skorajda neizbežne. Tudi gradbeno podjetje MTB, d.o.o. se je spopadlo s finančnimi težavami. Zaradi neuspešnega poslovanja, ki ima svoje izvore v skrajno neugodnih razmerah, v katerem deluje gradbeništvo, in ki ne zagotavlja več pozitivnega denarnega toka, so se v podjetju zelo hitro povečale obveznosti in sicer tako iz financiranja kakor tudi iz poslovanja. Vedno večje obveznosti, so začele povzročati vedno večjo plačilno nesposobnost in podjetje ni videlo druge možnosti, kot da je 31.3.2010 vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Upniki so v mesecu dni po objavi oklica morali prijaviti svoje terjatve, dne 14.9.2010 pa so bili pozvani h glasovanju o prisilni poravnavi. 28.10.2010 je bila prisilna poravnava nad podjetjem MTB, d.o.o. sprejeta s 83,41 odstotki. Družba se je v nadaljnjem poslovanju v izredno težkih pogojih trudila, da bi poslovali likvidno, a ko so se poplačale obveznosti iz financiranja je nastajala izguba. Podjetje je izvajalo tudi nekatere ukrepe iz Načrta finančnega prestrukturiranja, a vse to ni bilo dovolj. Kasneje podjetje več ni imelo druge rešitve, kot da vloži predlog o začetku stečajnega postopka. Dne 21.3.2011 je sodišče izdalo sklep o stečaju podjetja MTB, d.o.o..
Ključne besede: Ključne besede: kriza, kriza podjetje, gradbeništvo, prisilna poravnava, stečaj, finančno prestrukturiranje, Zakon o finančnem prestrukturiranju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju,
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 2086; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

23.
REŠEVANJE KRIZE V MALIH IN SREDNJIH PODJETJIH
Martin Dobovišek, 2012, diplomsko delo

Opis: Trenutna gospodarska in finančna kriza, združena lastniška in menedžerska funkcija, neučinkovita izraba časa, pomanjkanje znanja na področju vodenja in strateških odločitev, nezadosten vir finančnih sredstev in premalo strokovnega kadra so značilnosti, ki so za mala in srednje velika podjetja lahko razlog za propad. Veliko podjetij poseže po stečajnem postopku, veliko pa se jih skuša rešiti z zunaj sodno poravnavo ali postopkom prisilne poravnave. Medtem ko je prisilna poravnava zakonsko urejen sodni postopek, pa se pri prostovoljni poravnavi upniki sami dogovorijo z dolžnikom in poizkušajo doseči kompromis. Kadar je dolžnikov več, se morajo s sprejetimi sklepi strinjati prav vsi, a so pri tem prosti, kako se bodo dogovorili in uredili medsebojne terjatve in obveznosti, saj tukaj v nasprotju s prisilno poravnavo ni določeno, koliko se dolg sme znižati, koliko let se bo odplačeval in podobno. Reševanje krize v podjetju s postopkom prisilne poravnave je zahtevno in terja od managementa dobro poznavanje realnega finančnega stanja podjetja, veliko pripravljenost na spremembe, strokovnost, doslednost in znanje. Podjetja se morajo postopka lotiti natančno in strokovno ob upoštevanju kogentnih zakonskih predpisov, kajti le tako lahko upajo na realizacijo začrtanih ciljev in na uspeh. Lahko pa se zgodi, da dolžnik kljub potrjeni prisilni poravnavi svojih znižanih obveznosti še vedno ni sposoben izpolniti, takrat navadno sledi stečaj. Stečajni postopek predstavlja izhod iz krize podjetja, ne sicer v smislu revitalizacije celotnega stečajnega dolžnika, saj bo slednji s stečajem prenehal, nedvomno pa v smislu možnosti ohranjanja zdravih jeder, (kar omogoča institut prodaje premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota). Insolvenčno pravo, za razliko od stečajnega prava, želi ohraniti zdrava jedra z dobrimi programi in kadri, ki so lahko podlaga za nov podjetniški začetek. Sanacijske rešitve je treba domisliti in sprejeti v gospodarskih subjektih, sodišča pa nadzorujejo postopke. Najpomembnejše načelo insolvenčnega prava je takojšnje in hitro ukrepanje pri insolventnosti oziroma nelikvidnosti. Finančno prestrukturiranje predstavlja celoto ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben (ukrep finančnega prestrukturiranja).
Ključne besede: kriza, sanacija, izvensodna poravnava, prisilna poravnava, finančno prestrukturiranje, stečaj, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Objavljeno: 28.11.2012; Ogledov: 1515; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (326,58 KB)

24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici