| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UDELEŽBA JAVNOSTI PRI ODLOČANJU O POSEBNIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU AARHUŠKE KONVENCIJE IN ZVO-1
Monika Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu se posvečam osvetlitvi udeležbe javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih oziroma konkretnih posegih v okolje, ki svojo pravno podlago nosijo v prvem izmed treh sklopov drugega stebra Aarhuške konvencije. Aarhuška konvencija oziroma Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah predstavlja osnovo sodobne okoljske regulative in med drugim daje posebno težo krepitvi vloge javnosti in nevladnih organizacij pri reševanju okoljske problematike. Zagotavlja učinkovit model za zagotavljanje zaščite okolja in človekovih pravic ter daje izreden pomen ozaveščenosti in vključitvi javnosti v odločevalske procese z namenom večje preglednosti in odgovornosti delovanja organov javne oblasti. Sprva podajam zgodovinski okvir, znotraj katerega se je konec prejšnjega stoletja na doktrini trajnega razvoja začela intenzivno razvijati okoljevarstvena zakonodaja, katere del je tudi Aarhuška konvencija, katere podpisnica je že v samem začetku bila tudi Republika Slovenija. Nato podam oris posegov v okolje, kot izhajajo iz Zakona o varstvu okolja in jih površinsko predstavim z namenom grobega pregleda udeležbe javnosti v postopkih izdajanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj v slovenskem pravnem prostoru. Za tem se osredotočim na primerjavo slovenske pravne ureditve na področju udeležbe javnosti v postopkih za izdajo dovoljenja za konkreten poseg v okolje z Aarhuško konvencijo in pri tem spremljam implementacijo določb šestega člena konvencije v slovenski pravni red. Izhajajoč iz zahtev konvencije morajo namreč pogodbenice sprejeti potrebne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje konvencije, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da se vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb konvencije. Za konec predstavim še različne pristope k opredeljevanju subjektov pravic skozi konvencijo in ZVO-1.
Ključne besede: Aarhuška konvencija, Zakon o varstvu okolja, udeležba javnosti, presoja vplivov na okolje, Direktiva PVO, Direktiva IPPC, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje, odločanje o posebnih dejavnostih
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 1291; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (700,12 KB)

2.
MOŽNOST IZRABE VODNIH POTENCIALOV V PODROČJIH ZAŠČITENIH Z NATURO 2000
Gregor Trupi, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene možnosti umestitve hidroelektrarne na območje, zaščiteno z Naturo 2000, s pravnega stališča. Vsa območja vodnega sveta s potoki in z rekami so pod različnimi vodovarstvenimi in okoljevarstvenimi zaščitami, kar močno omejuje kakršne koli posege v ta prostor. Opisane so zahteve, omejitve in postopki, potrebni za pridobitev dovoljenj za gradnjo hidroelektrarne. Podrobno je opisan postopek Celovite presoje vplivov na okolje ter zgradba in delovanje hidroelektrarn.
Ključne besede: vodni potencial, Natura 2000, direktiva, uredba, umestitev, hidroelektrarna, pravo, Celovita presoja vplivov na okolje
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 2085; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici