| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Lactobacillus plantarum PCS 26 as a probiotic dietary supplement in Slovenian patients with metabolic syndrome : a pilot clinical study
Mario Gorenjak, Dejan Škorjanc, Pavel Skok, 2015, original scientific article

Keywords: presnovni sindrom, debelost, holesterol, probiotične bakterije
Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 148; Downloads: 3
.pdf Full text (113,25 KB)
This document is also a collection of 1 document!

2.
Vpliv presnovnega sindroma na razvoj anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko delo
Nika Polšak, 2022, master's thesis

Abstract: V današnjem času je presnovni sindrom vse bolj pogosta presnovna motnja. Presnovni sindrom je močno povezan s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2) in duševnimi motnjami. Predvsem prevalenci anksioznosti in depresivnosti naraščata na globalni ravni. Namen raziskave je bil preučiti pojav anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja na mišjem modelu SBT2. Pri tem nas je zanimal tudi vpliv spola. V ta namen smo miši razdelili v tri skupine. Prva skupina je predstavljala kontrolno skupino, ki smo jo hranili s standardno prehrano (CD). Drugo skupino smo hranili z zahodno dieto (WD). Tretjo skupino smo po obdobju hranjenja z WD izpostavili kratkotrajni kalorični restrikciji (RCD), saj nas je zanimalo, ali bo kalorična restrikcija, ki povzroči remisijo SBT2, povzročila tudi zmanjšanje nagnjenosti k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Vpliv prehranskega režima smo ocenjevali s pomočjo vedenjskih testov. Za ocenjevanje lokomotorike smo uporabili test odprtega polja (OFT), za ocenjevanje anskioznemu vedenju podobnega obnašanja test dvignjenega labirinta v obliki križa (EPM) in za ocenjevanje depresivnemu vedenju podobnega obnašanja test prisilnega plavanja (FST). Ugotovili smo, da indukcija SBT2 z zahodno dieto ni vplivala na pojav anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri miših. Prav tako na pojav omenjenih motenj ni vplival spol. Ugotovili pa smo, da so bile WD samice bolj aktivne kot WD samci (bile so hitrejše, prehodile so večjo razdaljo in manj časa mirovale). V skladu s tem, da indukcija SBT2 ni vplivala na teste anskioznemu in depresivnemu podobnemu obnašanju, tudi kalorična restrikcija ni vplivala na k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Opazili smo vpliv habituacije na nekatere vedenjske teste. Pri testu OFT smo opazili zmanjšanje raziskovalnega vedenja pri ponavljanju testa, pri testu EPM pa zmanjšano raziskovanje odprtih krakov pri ponavljanju testa.
Keywords: presnovni sindrom, sladkorna bolezen, anksioznost, depresivnost, zahodna dieta, kalorična restrikcija, vedenjski testi
Published in DKUM: 06.04.2022; Views: 924; Downloads: 73
.pdf Full text (2,41 MB)

3.
Mehanizmi delovanja probiotičnih in protektivnih bakterij PCS 20, PCS 26 ter LGG v preprečevanju metaboličnega sindroma
Mario Gorenjak, 2014, dissertation

Abstract: Metabolični sindrom, znan tudi kot »sindrom X« ali »sindrom inzulinske rezistence«, narašča po vsem svetu, vključno z državami v razvoju. Presnovni sindrom je sestav klinično izraženih znakov, kot so centralna debelost, visok krvni tlak, povišana raven plazemske glukoze na tešče ali diagnosticirana sladkorna bolezen, nizek HDL in povišani serumski trigliceridi. Vse te sestavine skupaj ali posamezno vplivajo na razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so vodilni vzrok smrti v sodobnem svetu. Izsledki preteklih raziskav so pokazali, da lahko probiotične/protektivne bakterije vplivajo na izboljšanje zdravja s pozitivnimi učinki na bolezni, ki so sestavine presnovnega sindroma, in sicer sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, dislipidemija in nizkostopenjsko vnetje. Cilji doktorske disertacije so bili, ugotoviti, kateri izmed probiotičnih/protektivnih sevov Lactobacillus plantarum PCS 20, Lactobacillus plantarum PCS 26 in Lactobacillus rhamnosus GG deluje pozitivno v kaskadi molekularnih reakcij na ravni tankega črevesja, remodeliranja monocitov/makrofagov in adipocitov v humanem celičnem modelu nekarcinogenega izvora, ter podati znanstveno razlago mehanizmov možnega pozitivnega večnivojskega delovanja izbranih probiotičnih/protektivnih sevov pri bolnikih s presnovnim sindromom. V ta namen smo raziskavo razdelili na dva dela. Prvi del je zajemal predklinično in vitro laboratorijsko študijo, ki je ena izmed prvih v svetovnem merilu, ki je preučevala mehanizme delovanja probiotičnih/protektivnih bakterij v preprečevanju presnovnega sindroma z uporabo funkcionalnih celičnih modelov nekarcinogenega izvora, natančneje z uporabo celičnih linij humanega črevesnega epitelija, humanih monocitov/makrofagov in humanih visceralnih preadipocitov. Z in vitro laboratorijsko študijo smo dokazali, da probiotični/protektivni sev Lactobacillus plantarum PCS 26 izraža pozitivne učinke, ki bi v gostitelju s presnovnim sindromom lahko pripomogli k lajšanju posameznih sestavin sindroma, in hkrati uvedli tudi nov pristop k raziskovanju biosubstanc z uporabo funkcionalnih celičnih modelov humanega nekarcinogenega izvora. Drugi del raziskave je zajemal prospektivno, dvojno slepo in s placebom kontrolirano in vivo pilotno klinično študijo, v katero je bilo zajetih 16 prostovoljcev s presnovnim sindromom. Rezultati raziskav so pokazali, da probiotični protektivni sev Lactobacillus plantarum PCS 26 pozitivno vpliva na zmanjšanje obsega pasu, na znižanje koncentracije serumskega holesterola in na vzdrževanje ravni adiponektina v serumu. Ti vplivi skupaj pa lahko pripomorejo k lajšanju presnovnega sindroma predvsem z vidika klinične manifestacije in tveganj v povezavi s srčno-žilnimi boleznimi. Izvedene raziskave predstavljajo temeljno izhodišče za načrtovanje in izvedbo dolgoročne klinične študije v velikem obsegu, ki bi nam omogočila podrobnejši vpogled v mehanizme delovanja probiotičnih/protektivnih bakterij v preprečevanju ali lajšanju presnovnega sindroma.
Keywords: presnovni sindrom, debelost, inzulinska rezistenca, dislipidemija, probiotične bakterije, funkcionalni celični modeli.
Published in DKUM: 05.11.2014; Views: 3005; Downloads: 518
.pdf Full text (26,41 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica