| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga varne hiše pri preprečevanju nasilja : diplomsko delo
Barbara Veindorfer, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: nasilje, preprečevanje nasilja, varne hiše, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 09.04.2010; Ogledov: 1410; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (591,87 KB)

2.
FENOMEN MNOŽIČNIH MORILCEV KOT POJAV SODOBNE DRUŽBE
Katarina Verdnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Fenomen množičnih morilcev je razmeroma nov pojav, v katerem ena oseba, tj. morilec, v relativno kratkem času ubije večje število ljudi. Svetovno javnost pretresajo predvsem primeri množičnih morilcev, ki streljajo v javnosti na trenutne mimoidoče. Vendar pa pod pojem množičnih morilcev ne uvrščamo samo te morilce, temveč tudi vse ostale, ki ustrezajo navedeni definiciji. Vendar pa pri tem ne obravnavamo dejanj terorizma, genocida in podobnih kaznivih dejanj zoper človečnost in mednarodno pravo, saj ti zaradi svoje narave zahtevajo samostojno obravnavo. To diplomsko delo obravnava samo tiste množične morilce, pri katerih civilist ubije druge civiliste. Glede na specifične lastnosti razvrščamo množične morilce v pet temeljnih skupin: uničevalec družine, psevdo-komando, nezadovoljni uslužbenec, privrženci in t. i. "set-and-run" morilci. Vendar pa imajo tudi ti tipi nekatere skupne lastnosti, zaradi katerih govorimo o množičnih morilcih kot posebni kategoriji morilcev. Tako bomo v tem diplomskem delu skušali ugotoviti tako skupne kot specifične lastnosti posameznih tipov. Za boljše razumevanje dejanj množičnih morilcev moramo tudi poiskati motive za njihova dejanja, saj ne morijo brez razloga, kot večina ljudi zmotno misli. Med motivi je najpogostejši motiv maščevanje zoper določene posameznike ali družbo na splošno, ker so ti po mnenju posameznika krivi za njihovo nesrečo. Drug najpogostejši motiv je zvestoba, pri katerem morilec svoje žrtve ubije iz sprevržene ljubezni in zaščite pred bolečino. Vendar pa je v določenih primerih točne motive zelo težko ugotoviti. Zato si za boljše razumevanje in temeljito razlago dejanj množičnih morilcev pomagamo tudi z različnimi kriminološkimi teorijami o vzrokih ekstremnega nasilja, ki še dodatno osvetlijo problem množičnih umorov. Teorije pa so koristne tudi zato, ker lahko z njimi poiščemo morebitne rešitve za preprečevanje množičnih umorov, kar je izredno težavno, saj so množični morilci nepredvidljivi. Čeprav lahko pri nekaterih opazimo nekatere opozorilne znake, so pri večini težko opazni. Če pa jih ljudje že opazijo, jih zlahka prezrejo, saj jih ne jemljejo resno.
Ključne besede: umori, množični morilci, pokoli na šolah, motivi, kriminološke teorije, vzroki nasilja, preprečevanje množičnih umorov
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 2438; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
4.
"Mobing" med učenci tretje triade v OŠ
Sandra Pjanić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s pojavom trpinčenja med učenci 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol. Zavedati se moramo, da je trpinčenje pojav, ki je v šolah vse bolj prisoten, čeprav nekateri avtorji navajajo, da je v enaki meri prisoten že od nekdaj, da pa se je v zadnjih letih le povečala naša občutljivost na pojav trpinčenja. Otrok, ki je žrtev te vrste nasilja, je lahko zaradi takšne izkušnje zaznamovan za vse življenje, zato se je potrebno zavedati problema trpinčenja med učenci in vrstniki, ki se pojavlja v slovenskih osnovnih šolah in vzpostaviti ustrezne mehanizme za preprečevanje in zmanjševanje trpinčenja. V želji, da bi ugotovili, kakšen je obseg trpinčenja med vrstniki v slovenskih osnovnih šolah, kje ter kdaj se le-to najpogosteje dogaja, smo na izbranih slovenskih osnovnih šolah opravili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V analizo je bilo vključenih 268 učenk in učencev 7.,8. in 9. razredov izbranih slovenskih osnovnih šol. Z raziskavo smo prišli do zanimivih ugotovitev. Večina naših predvidevanj je bila pravilnih. Zastavljene cilje smo uresničili, in tako ugotovili, kolikšen je obseg trpinčenja na posamezni osnovni šoli ali ga učenci prepoznajo, koliko je žrtev trpinčenja ter koliko tistih, ki trpinčenje izvajajo. S to raziskavo smo izbranim osnovnim šolam omogočili, da dobijo predstavo o tem, kakšno je stanje glede pojava trpinčenja na njihovi šoli in v skladu s tem sprejmejo ustrezne mehanizme, ki bodo prispevali k temu, da se trpinčenje v prihodnosti prepreči oziroma zmanjša.
Ključne besede: osnovna šola, nasilje med vrstniki, trpinčenje, mobing, žrtev, povzročitelj nasilja, preprečevanje nasilja
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 2025; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
BULLYING MED UČENCI OSNOVNE ŠOLE
Nastja Klein, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri nasilju gre za naučen vedenjski vzorec, ki je nedopusten in kazniv. Gre za širok spekter negativnih ravnanj, ki pri žrtvah puščajo hude in dolgotrajne tako čustvene in fizične posledice. Otrok, ki je žrtev takšnega nasilja, lahko ima trajne posledice in je zaznamovan za vse življenje. Povzročitelj nasilja je za to odgovoren, žrtvi pa se nudi takojšnja pomoč. Strokovna literatura v grobem loči pet vrst nasilja: psihično, fizično, medvrstniško, spolno in nasilje v družini. Nasilje med vrstniki je lahko fizično ali psihično, posamično ali skupinsko. O nasilju govorimo, kadar učenec ali skupina učencev drugemu učencu govori neprijetne ali nespodobne besede, ga zafrkava, brca, tepe, mu uničuje oblačila ali šolske potrebščine, ga obrekuje in izloča iz družbe vrstnikov, zaklene v garderobo ali učilnico itd., zaradi česar tak učenec trpi in se ne more braniti. Obstajajo različne oblike nasilja, kot tudi različni dejavniki, ki vplivajo na medvrstniško nasilje, kot so mediji, vrstniki, družina, šola. Največkrat medvrstniško nasilje izvira iz nasilja v družini. Otroci, ki jih doma pretepajo starši, ta vedenjski vzorec prenašajo naprej. V diplomski nalogi je podrobno predstavljen bullying med otroci osnovne šole.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, bullying, otroci, dejavniki, preprečevanje medvrstniškega nasilja.
Objavljeno: 30.09.2014; Ogledov: 1779; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (278,78 KB)

6.
BULLYING V SREDNJI ŠOLI
Špela Gričnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo bullying ali vrstniško nasilje v srednji šoli. Nasilje med vrstniki se lahko zgodi v vsaki šoli, na poti v šolo in iz nje. Ko govorimo o vrstniškem nasilju, so vanj lahko vključeni posamezniki ali pa skupine mladostnikov, ki se pojavljajo kot žrtve, nasilneži ali opazovalci. Vso to nasilje, ki ga povzročajo, pri mladostnikih pušča pečat, ki vpliva na oblikovanje kasnejše samopodobe in osebni razvoj posameznika. V literaturi zasledimo različne oblike vrstniškega nasilja v srednjih šolah, ki se na grobo deli na psihično oziroma verbalno nasilje, fizično nasilje in spolno nasilje. Med nasilje pa ne štejemo tistih dejanj, kjer sta obe osebi prostovoljno vstopili v ta odnos. Poleg različnih oblik, pa so pomembni tudi številni dejavniki, ki vplivajo na pojav vrstniškega nasilja. Tako so si vsi avtorji enotni glede naslednjih dejavnikov: družina, vrstniki, šola in mediji. Družina je tisti dejavnik, ki bistveno vpliva na razvoj otrokove osebnosti in mu pokaže kaj je prav in kaj narobe. Ta mu mora dajati kar se da najboljši zgled, hkrati pa tudi šola, ki postane otrokov drugi dom. Organi pregona in druge institucije se srečujejo s primeri nasilja, zato je potrebna ureditev na področju zakonodaje in uvedba različnih ukrepov, ki se uvajajo na srednjih in drugih šolah. Iz mnogih izkušenj in zgodb, ki jih lahko preberemo ali slišimo o nasilju med vrstniki, je potrebno poudariti, da nasilje ni dopustno in zanj ni ustreznega opravičila. Otrokom je potrebno ustvariti varno okolje, še posebej med vrstniki, ki postanejo zelo pomembni skozi njihovo odraščanje.
Ključne besede: bullying, vrstniško nasilje, mladostnik, nasilnež, žrtev nasilja, ukrepi za preprečevanje nasilja, oblike vrstniškega nasilja
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 795; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
PREPREČEVANJE NASILJA V ŠOLI
Mojca Jakopiček, 2016, diplomsko delo

Opis: Velja, da otrok, ki kaže odklonilno vedenje v šoli do svojih vrstnikov ali drugih vpletenih v vzgojno-izobraževalnem sistemu (učitelji, čistilka, hišnik, kuharica itd.), na neki način prikazuje odsev svojega vsakdanjega življenja in vzgoje, ki jo dobi od staršev, razen v primerih, ko so za takšna dejanja kriva določena bolezenska stanja. Zato se nasilje otrok velikokrat navezuje na odnose v družini ali pa na vpliv družbe, saj so mladostniki za uveljavljanje in dokazovanje svojim prijateljem pripravljeni storiti marsikaj. Z uvedbo Konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 1989 in je začela veljati 2. septembra 1990, se je družba začela zavedati problema nasilja nad otroki. Poostrili so se nadzori centrov za socialno delo, ki tudi sedaj budno bdijo nad družinami in reagirajo ob vsakem odklonilnem, za našo družbo moralno nesprejemljivem vedenju. Vključevati so se začeli tudi v delo šole, ko je šola zaznala, da so otroku v družini kršene osnovne pravice, kot tudi takrat, ko se je otrok vedel skrajno neprimerno in izvajal nasilje nad drugimi. Vendar so morale šole, ki so imele leta 2008 posebej zavedene otrokove pravice in dolžnosti, le-te umakniti in vpeljati svoj vzgojni načrt zaradi različnih polemik in svojevrstnih pogledov na dokumentacijo. Ker je vnašanje pravnih vsebin v šolsko disciplino lahko preveč formalnega pomena, ko gledamo vzgojne načrte in šolske redove, ki povzemajo Zakon o osnovni šoli, morajo učitelji dobro shajati s predpisi in ukrepi in se za njih odločati ne samo na pravno-formalni osnovi, temveč na tudi osnovi vseh okoliščin in vzrokov, ki so povod za določeno vedenje učencev. Vendar se šole, kljub temu da bi se lahko bolj posvetile problematiki nasilja z določenimi preventivnimi programi, v večji meri bolj osredotočajo na vzgojne ukrepe kot kurativo.
Ključne besede: nasilje, nasilje v šolah, medvrstniško nasilje, vrstniki, preprečevanje nasilja, vzgojni ukrepi.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1499; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
Nasilje v družini in njegovo preprečevanje
Damjan Žagar, 2016, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je širši družbeni problem, ne pa samo problem med partnerjema v družinski skupnosti. Nasilje pušča posledice tako na partnerju osebno, kot tudi na širši skupnosti. Posledice se na partnerju kažejo kot odtujevanje skupnosti, izogibanje, zanemarjanje, … na širši skupnosti pa se posledice kažejo kot povečana zloraba zdravil, bolniške odsotnosti, zanemarjanje vzgoje otrok… Za zaščito žrtve sta smo v kaznovalnem pravu dva zelo podobna inštituta, ki naj bi zaščitila žrtev in sankcionirala kršitelja. Z nasiljem v družini lahko storilec stori prekršek po ZJRM-1 ali kaznivo dejanje po KZ-1. Pri hitrem in površnem branju skoraj ne opazimo razlike med določbama obeh zakonov. Zaščito žrtve v kazenskem pogledu pa urejata ZNPPol in ZKP. Tudi tukaj je »dvojnost« zakonske ureditve »Prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju« med ZNPPol in ZKP podobna. Namen diplomskega dela je, ob upoštevanju sodne prakse, prikazati posebnosti in razlike, ki so bistvenega pomena pri obravnavi in preprečevanju nasilja v družini. V nadaljevanju bodo nakazane posamezne dileme, ki jih bom poskušal pojasniti z navedbami posameznih sodb, ki so, oziroma bistveno vplivajo na pravilno odločitev in pravilno uporabo posameznih pravnih inštitutov za zaščito žrtve nasilja v družini.
Ključne besede: Prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, prekršek ali kaznivo dejanje
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 608; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
DRUŽINSKO NASILJE NAD ŽENSKAMI
Alja Hvalec, 2016, diplomsko delo

Opis: Na področju preprečevanja družinskega nasilja nad ženskami je bilo v preteklosti storjeno že veliko. Dolgo neviden zasebni problem, je končno postal problem, za katerega je družbeno odgovoren vsak. Vendar kljub prizadevanjem, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, družinsko nasilje, zaradi svoje zasebne narave, še vedno prevečkrat ostaja skrito oziroma ga pristojne institucije odkrijejo šele, ko so posledice že zelo hude ali celo usodne. Poleg zakonodajnih okvirov, ki morajo dati ustrezno pravno podlago za celostno in učinkovito obravnavo primerov nasilja ter usklajeno delovanje in sodelovanje vseh pristojnih institucij, je bistveno ozaveščenje ljudi. Dopustna meja nasilja ne obstaja in vsakršno nasilje je strogo prepovedano in mora biti ustrezno sankcionirano. Odpraviti je potrebno vse oblike diskriminacije, krepiti družbeno moč in ekonomsko neodvisnost žensk ter spodbujati in uresničevati dejansko enakost med spoloma. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi povzročiteljem nasilja, ki tako kot žrtev, potrebujejo strokovno pomoč, ki jo lahko nudijo le dobro usposobljeni in izobraženi kadri.
Ključne besede: Družinsko nasilje nad ženskami, družina, ženske, enakost med spoloma, vzroki in posledice nasilja, dejavniki tveganja, preprečevanje nasilja, pomoč žrtvi nasilja, pomoč povzročitelju nasilja.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 697; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
Nekateri družbeni vidiki nasilja nad otroki
Daniela Kopinšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Otroci se sami ne morejo zaščiti pred nasiljem, ampak je to naloga in dolžnost vseh odraslih. Ključnega pomena je, kako se družba odziva na nasilje nad otroki. Zato je treba družbo in posameznike ozaveščati, o nedopustnosti nasilja pa je nujno treba izobraževati tudi otroke. Metodologija raziskovanja: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo kvantitativnega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na III. osnovni šoli Celje. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da učenci največ informacij o nasilju nad otroki dobijo v šoli ali pri obšolskih dejavnostih. Ugotovili smo, da je nad otroki najbolj izvajano fizično in psihično nasilje odraslih oseb, najpogosteje staršev. Sklep: Življenje brez nasilja je temeljna otrokova pravica. Za dosego ničelne tolerance do nasilja nad otroki bo treba v naši družbi še veliko osveščanja o nesprejemljivosti le-tega. Tudi medicinske sestre lahko v okviru zdravstvene vzgoje prispevajo k večji ozaveščenosti na tem področju, da se tako prepreči nadaljnje povzročanje, toleriranje in upravičevanje nasilja nad otroki.
Ključne besede: odgovornost družbe, vzgoja, odkrivanje nasilja, preprečevanje nasilja, znanje.
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 484; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici