| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 528
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Načrt integritete kot oblika preprečevanja korupcije v Republiki Sloveniji
Jasna Fedran, 2020, doktorska disertacija

Opis: Naš osnovni namen v sklopu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je bil ugotoviti, kateri najpomembnejši dejavnik je vzročno pomembno povezan z načrtom integritete, proučiti njegov vpliv na načrt integritete in poiskati razlog za razlike v postopkih zavezancev pri načrtu integritete, zlasti ob njegovi prvi implementaciji, s tem pa podrobneje proučiti in raziskati ta aktualni mehanizem za preprečevanje korupcije. V okviru kvalitativnega raziskovanja sta bila zastavljena dva cilja in postavljeni dve raziskovalni vprašanji, ki sta izhajali iz ciljev. V sklopu prvega cilja in prvega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da 8,39 odstotka zavezancev načrta integritete ni implementiralo v okviru zakonsko določenega roka, kot ključni razlog za to je bila ugotovljena kadrovska preobremenjenost ali kadrovski primanjkljaj v organizaciji. V sklopu drugega cilja je bilo ugotovljeno, da so bili pri implementaciji načrta integritete uspešnejši zavezanci na državni ravni, v primerjavi z zavezanci na lokalni ravni. V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da je načrt integritete smiseln, smotrn, koristen in nujen preventivni protikorupcijski ukrep, a so bila ob tem podana tudi priporočila za njegovo izboljšanje, ki so bila na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije RS predstavljena funkcijskim strokovnim nosilcem in vodstvu Komisije, ob tem so bila v nadaljevanju večinoma upoštevana. Tudi za kvantitativno raziskovanje sta bila zastavljena dva cilja. V sklopu prvega cilja so bili ugotovljeni statistično značilni povezanost, vpliv in razlike med spremenljivkami, kot so integriteta organizacije, načrt integritete, demografski in drugi podatki. V sklopu drugega cilja so bili pridobljeni odgovori na vprašanja, na katera med predhodno raziskavo nismo prejeli odgovorov, in odgovori, ki so dodatno potrdili rezultate, pridobljene v predhodni raziskavi. Postavljeni so bili tudi glavno raziskovalno vprašanje, osem raziskovalnih vprašanj in osem izvedenih hipotez. V sklopu glavnega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da stopnja integritete organizacije vpliva na sprejetost in ponotranjenje vsebine načrta integritete, vendar ta ni bila razlog za neuspešno implementacijo načrtov integritete nekaterih zavezancev v Sloveniji v letu 2012. Naša prva hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana ali da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Druga hipoteza je bila, da integriteta organizacije statistično značilno vpliva na načrt integritete. Tretja hipoteza je bila, da izmed demografskih in drugih podatkov na načrt integritete statistično značilno najbolj vpliva integriteta organizacije. Četrta hipoteza je bila, da v načrtu integritete obstajajo statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Peta hipoteza je bila, da je integriteta organizacije statistično značilno vplivala na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012). Šesta hipoteza je bila, da je z vidika demografskih podatkov na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilno najbolj vplivala raven organizacije. Sedma hipoteza je bila, da so med razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Zadnja, osma hipoteza pa je bila, da med pravočasnostjo sprejetja načrtov integritete (tj. do roka 5. 6. 2012) in ravnjo organizacije obstaja statistično značilna povezanost ali (so)odvisnost. Hipoteze so bile preverjene z multivariatnimi statističnimi metodami. Prva hipoteza je bila preverjena s faktorsko analizo, druga z regresijsko in SEM-analizo, tretja, peta in šesta hipoteza z regresijsko analizo, četrta z diskriminantno analizo, sedma s t-testom in osma hipoteza s hi-kvadrat testom. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz so bile vse hipoteze, razen pete, potrjene.
Ključne besede: preprečevanje korupcije, integriteta, načrti integritete, integriteta organizacije, modeliranje strukturnih enačb, doktorske disertacije
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 279; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (6,91 MB)

2.
Situacijska prevencija nezakonite trgovine z električnimi in elektronskimi odpadki
Andreja Rožnik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Termin električni in elektronski odpadek oziroma e-odpadek opisuje stvari/izdelke, ki v celoti predstavljajo opremo električnega ali elektronskega izvora, ali pa izdelek vsebuje zgolj en del električnega, ali elektronskega izvora, ki ga lastnik zavrže kot odpadek, brez namere po nadaljnji uporabi. Zaradi hitrega razvoja industrije in informacijske tehnologije ter čedalje večje potrošnje, so e-odpadki postali eden izmed najhitreje rastočih tokov odpadkov. E-odpadki vsebujejo tako vredne elemente (npr. zlato, platina, srebro) kot strupene elemente (npr. kadmij, živo srebro in krom), zato je njihovo razstavljanje in recikliranje na okolju varen način drago. Raziskovalci so ugotovili, da je več kot 80 odstotkov vseh zavrženih e-odpadkov nezakonito poslanih iz razvitih držav v države v razvoju, kjer e-odpadke nezakonito razstavijo delavci v neformalnem sektorju. Slednji z namenom zaslužka od prodaje vrednih elementov, ki jih pridobijo z neustreznim razstavljanjem e-odpadkov, onesnažujejo okolje ter ogrožajo zdravje sebe in drugih ljudi. Razvite države so z namenom preprečevanja nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov v države v razvoju, zaostrile zakonodajo, vendar ni bilo večjega učinka. Z namenom raziskovanja problematike nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov smo preučili in predlagali uporabo ukrepov Clarkovega modela situacijskega preprečevanja kriminalitete, s katerimi bi zniževali nezakonito trgovanje z e-odpadki. Situacijska prevencija raziskuje možnosti za zniževanje priložnosti za storitev posamezne vrste kaznivega dejanja z večanjem tveganja za storitev kaznivega dejanja in hkrati z zniževanjem nagrad. V doktorski disertaciji smo v teoretičnem delu predstavili področje e-odpadkov (terminologija, sestava, zdravstveni in okoljski ter družbeni vplivi e-odpadkov, mednarodna in nacionalna pravna ureditev ter dosedanje ugotovitve) in teorijo situacijskega preprečevanja kriminalitete (pomen, ukrepi in dosedanje ugotovitve). V praktičnem delu smo z uporabo mešanih metod naredili: 1) študijo zaznanih primerov čezmejnih (ne)zakonitih pošiljk e-odpadkov, 2) analizo kaznovalne politike na področju e-odpadkov v Sloveniji, 3) analizo statističnih podatkov ter 4) opravili delno strukturirane intervjuje z različnimi predstavniki (to so: uradni organi, nosilci shem za ravnanje z e-odpadki ter "free riderji" in posamezniki, ki se nezakonito ukvarjajo z razstavljanjem e-odpadkov). »Free riderje« smo povprašali o njihovem ravnanju z e-odpadki, saj ti nimajo podpisane pogodbe za ravnanje z e-odpadki z enim od nosilcev shem za ravnanje z e-odpadki ter predstavljajo sivi trg. Rezultati intervjujev so pokazali, da je v Sloveniji nezakonito trgovanje in pošiljanje e-odpadkov v druge države malo verjetno. Izpostavljena je bila problematika odvzemanje vrednih kovin iz e-odpadkov, ki jih posamezniki prodajo slovenskim podjetjem, katera odkupujejo tovrstne kovine. »Free riderji« so podali zelo površinske odzive in odgovorili, da ustrezno ravnajo z e-odpadki. Kaznovalna politika na področju e-odpadkov je zelo redka. Namreč težko je dokazljiva neposredna onesnaženost okolja ali resno ogrožanje človekovega zdravja, ki neposredno izvira iz neustreznega ravnanja z e-odpadkom ali z nezakonitim pošiljanjem e-odpadkov. Ugotovitve iz praktičnega dela so bile podlaga za prilagajanje ukrepov situacijskega preprečevanja kriminalitete. Za slovenski prostor so uporabni ukrepi: ozaveščanje potrošnikov, redno izvajanje nadzora nad akterji, ki ravnajo z e-odpadki, izobraževanje kadra državnih organov, zagotovitev ustrezno varovanih prostorov za zbiranje in skladiščenje e-odpadkov, poenotenje uradnih evidenc prijavljenih proizvajalcev e-opreme, znižanje cene in večja dostopnost nadomestnih delov za nedelujočo/pokvarjeno e-opremo, znižanje odkupne vrednosti za vredne kovine iz e-odpadkov z namenom odvračanja nezakonitega razstavljanja e-odpadkov.
Ključne besede: električni odpadki, elektronski odpadki, e-odpadki, nezakonito trgovanje, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, situacijsko preprečevanje, situacijski preventivni ukrepi, doktorske disertacije
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

3.
Ocena zmožnosti implementacije modela preprečevanja in izključevanja iz procesa nadaljnje radikalizacije na lokalni ravni
Nana Kozmelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Radikalizacija ima dvojno naravo; lahko pomeni odmik od trenutnih vedenjskih vzorcev in je vir sprememb in razvoja, lahko pa zaradi nasprotovanja vrednotam večinske družbe vodi v nasilno vedenje. Čeprav lahko radikalizacija predstavlja iskanje novih poti in rešitev ter vodi v napredek in razvoj, je tista, ki vodi v različne oblike nasilja (od psihičnega, fizičnega, verbalnega pa vse do izvajanja kaznivih ravnanj) tista, ki se ji mora družba posvetiti že v najzgodnejši fazi zaznave. Cilj zgodnjega odzivanja je izključevanje radikaliziranega posameznika iz teh procesov, hkrati pa vplivanje na dejavnike radikalizacije in na sprožilce, ki ga usmerijo na to pot. Raziskave so pokazale, da so ena od najbolj najranljivejših skupin za radikalizacijo mladostniki, zato je treba razviti aktivnosti, ki so prvenstveno namenjene prav preprečevanju radikalizacije mladih. Posebno vlogo pri tem ima lokalna skupnost, podprta s politikami, koordinacijo in logistično podporo z nacionalne ravni. Tovrstno odzivanje na procese radikalizacije poteka skozi tri faze preventive in zajema tudi pripravo na ponovno vključitev radikaliziranega posameznika v družbo. Pri tem morajo sodelovati vsi ključni partnerji na lokalni ravni: centri za socialno delo, izobraževalne ustanove, zdravstvene ustanove, psihologi in psihiatrične ustanove, zapori in prevzgojni domovi, probacijska služba, verske institucije, nevladne organizacije in policija v določenih situacijah. V magistrski nalogi predstavljamo model tovrstnega odzivanja, ki smo ga poimenovali prepreči-odvrni-opozori (P-O-O), in s študijo primera lokalne skupnosti v Sloveniji ugotavljamo, v kolikšni meri bi bil takšen model ustrezen tudi za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: magistrska dela, izključevanje, preprečevanje, radikalizacija, vsedružbeni odziv, model prepreči-odvrni-opozori
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 99; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (838,73 KB)

4.
Prevare v bankah
Eva Perušek, 2020, diplomsko delo

Opis: Bančni sektor predstavlja temelj gospodarstva vsake države. Cilj vsakega gospodarstva je stabilnost in varnost bančnega sistema. Banke so se prvič v zgodovini pojavile že pred našim štetjem, z njimi pa tudi prvi zametki bančnih prevar. Z nenehnim razvojem informacijske tehnologije in posledično tudi bančnega sistema se venomer pojavljajo nove vrste prevar. Motivi za njihov nastanek so najrazličnejši, pa vendar je najpogostejši koristoljubje. Poznamo več vrst prevar, katerih izvor je lahko zunanji ali notranji. Slednji za bančne institucije predstavljajo večjo nevarnost, saj so storilci prevare ravno bančni uslužbenci ali celo management banke. Njihova primarna naloga bi moral biti vpliv na pozitiven ugled, uspešnost in varovanje banke pred raznimi zunanjimi vplivi. Med zunanjimi prevarami je najpogostejša zloraba plačilnega prometa, torej plačilnih kartic, saj so le-te med prebivalstvom poleg gotovine še zmeraj najbolj priljubljeno plačilno sredstvo. Bančnim prevaram se ne moremo v celoti izogniti, vendar jih lahko bistveno omejimo. Z raznimi sistematičnimi ukrepi lahko vplivamo na stroške, ki ob tem nastanejo, oplemenitimo uspešnost poslovanja in posledično pozitivno vplivamo na ugled banke.
Ključne besede: banka, prevara, izguba, bančne storitve, vrste prevar, preprečevanje prevar
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 97; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (879,34 KB)

5.
Ukrepi za preprečevanje respiratornih okužb pri pacientih s traheostomo
Sara Vučković, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Traheostoma je kirurško narejena odprtina na vratu, ki pacientom omogoča dihanje, ker pa odprtina ni zaščitena, lahko zrak prosto vstopa brez, da bi bil predhodno ogret, navlažen in očiščen. Prav zato so pacienti s traheostomo bolj dovzetni za respiratorne okužbe, ki so na prvem mestu po pogostosti in predstavljajo precejšen izziv za zdravljenje. Naš namen je ugotoviti, kako uspešno pacienti vnašajo svoje znanje o ukrepih v prakso in, ali upoštevanje ukrepov s sabo prinaša tudi manjšo obolevnost za respiratornimi okužbami. Metode: Zaključno delo temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedena je bila raziskava na temo poznavanja in upoštevanja ukrepov ter morebitne obolevnosti za respiratornimi okužbami pri pacientih s traheostomo. Kot inštrument raziskovanja je bila uporabljena anketa, ki smo jo sestavili sami na osnovi pregleda znanstvene literature. Podatke smo analizirali in predstavili s pomočjo grafov in tabel. Rezultati: Za respiratorno okužbo je v času narejene traheostome obolelo že 41,8 % pacientov. Anketiranci so imeli v povprečju največ težav z obilo izločka (PV = 1,96) in s kašljem (PV = 1,96). S temi težavami smo povezali tudi pomanjkanje znanja aspiracije in primanjkljaj v metodah vlaženja zraka. Izračunali smo, da jih 59,6 % ukrepov ne pozna dovolj dobro. Kar 74,1 % si želi več dodatnega znanja in gradiv na temo respiratornih okužb in preventivnih ukrepov za preprečevanje le-teh. Razprava in sklep: Bolj bi bilo potrebno raziskati obolevnost za respiratornimi okužbami pri pacientih s traheostomo. Potrebna bi bila tudi dodatna izobraževanja medicinskih sester.
Ključne besede: pacienti s traheostomo, ukrepi za preprečevanje respiratornih okužb, respiratorne okužbe, medicinska sestra
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 46; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (687,05 KB)

6.
Samomorilnost pri prvi epizodi shizofrenije
Žiga Šlamberger, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samomor je razširjen javnozdravstveni in družbeni problem in je eden izmed vodilnih vzrokov smrti med pacienti s shizofrenijo. Samomorilno vedenje je lahko prisotno v različnih fazah shizofrenije. Namen diplomskega dela je narediti sistematični pregled literature in analizo podatkov obstoječih raziskav o samomorilnosti v prvi epizodi shizofrenije. Metode: Za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov PubMed, ScienceDirect, UpToDate in SAGE. V analizo smo vključili vse vire, objavljene od leta 2010 do 2020. Rezultati: Pri analizi virov so bile identificirane tri glavne teme: stopnja samomorilnosti v prvi epizodi shizofrenije, dejavniki tveganja za samomor v prvi epizodi shizofrenije in ukrepi preprečevanja samomorilnosti pri pacientih s shizofrenijo. Razprava in sklep: Samomor je eden vodilnih vzrokov za prezgodnjo smrt med osebami s shizofrenijo in z motnjami psihotičnega spektra. Najpomembnejši dejavniki tveganja za samomor pri pacientih s prvo epizodo shizofrenije so starost pacienta ob pojavu psihotičnih simptomov, trajanje nezdravljene psihoze oziroma časovna zakasnitev pri vstopu do sistema duševnega zdravstvenega varstva z začetkom zdravljenja, demografske značilnosti, psihopatologija ter razumevanje in sprejemanje lastne bolezni. V vseh fazah je potrebno redno izvajanje temeljitega nadzora s sistematično oceno tveganja, ki bi olajšala zgodnje odkrivanje primerov z visokim tveganjem, na podlagi katerih bi uvedli ukrepe za preprečevanje samomorov.
Ključne besede: Prva epizoda shizofrenije, samomor, dejavniki tveganja, preprečevanje
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 73; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (310,99 KB)

7.
Protiradikalizacijske strategije mednarodnih politično-varnostnih organizacij
Manca Drnovšček, 2020, diplomsko delo

Opis: Eskalacija tako kompleksnega in dinamičnega procesa, kot je radikalizacija, ostaja resna varnostna grožnja 21. stoletja. Stopnja nevarnosti, ki jo predstavljajo potujoči radikalizirani Evropejci, konstantno niha, sploh v trenutnih razmerah, ko se države soočajo z velikim številom tako legalnih kot ilegalnih migracij. Moralna panika in islamofobija, ki ju sproža surovost terorističnih napadov po svetu, polarizacijo družbe zgolj še povečujeta. Ravno razcepljenost družbe in z njo povezana konfliktna nestrpnost pa zagotavljata idealne pogoje za kalitev ekstremizma in radikalnih ideologij. Radikalizacija je danes zakoreninjena že kar globoko v družbenih porah. Sprva tih proces, skrivajoč se pod pretvezo nedolžnosti, za seboj pušča precej razsežne posledice. Mnogim terorističnim celicam služi kot eden izmed poglavitnih mehanizmov za novačenje novih podpornikov ekstremističnih ideologij, njena večplastna narava pa predstavlja izziv številnim mednarodnim politično-varnostnim organizacijam (EU, OZN, OVSE, NATO in Svet Evrope), ki si prizadevajo za čimprejšnjo odpravo tega globalnega problema. Razumevanje terorističnih groženj današnjega in jutrišnjega časa vsekakor zahteva multidimenzionalen odziv, ki vključuje kar se da optimalne preventivne in reaktivne ukrepe. Sprejetje učinkovitih varnostnih protiradikalizacijskih strategij in kasnejša implementacija le-teh je nujna protiutež v boju z radikalizacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, protiradikalizacijske strategije, mednarodne organizacije
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 67; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (864,90 KB)

8.
Uporaba antivirusnih programov za zagotavljanje informacijske varnosti med študenti
Vanesa Jordanova, 2020, diplomsko delo

Opis: V času napredka informacijske tehnologije, so se s povečanjem vseh možnosti na spletu, povečale tudi možnosti za programerje zlonamerne programske opreme, s katero izvajajo zlonamerne aktivnosti s pomočjo raznovrstnih načinov. Postavili smo si vprašanje, kako lahko učinkovito zavarujemo svoje osebne podatke ali podatke uporabnika na spletu. Zaradi velike vsakodnevne uporabe elektronske naprave in virtualnih prenosov podatkov, pride do rasti in razvoja različnih oblik groženj v virtualnem svetu. Ko govorimo o varnost v spletu, najpogosteje govorimo o zaščiti pred različnimi vrstami napadov, naj gre za računalniške viruse, črve, poskuse vstopa nepooblaščenih oseb v samo omrežje, ali le za posamezne dele v samem omrežju. Posledice uspešnega napada lahko onemogočijo delovanje sodobne informacijske komunikacijske tehnologije tako naprave kot programsko opremo ki jo na teh napravah uporoabljamo, kot tudi povzročijo celotno brisanje določenih podatkov, ki so pomembni za uporabnika naprave. Študentje, ki ne poznajo varnostnih orodij na napravah s katerimi dostopajo v kibernetski prostor, postajajo ranljivi za napade, velikokrat tudi brez njihove vednosti. Vsak študent, ki uporablja katerokoli izmed omenjenih naprav za dostopanje v kibernetski prostor kot so pametni telefoni, pametne tablice, prenosni in stacionarni računalniki, e-bralniki, pametne televizije bi moral razmisliti o učinkovitem varovanju naprave, ki jo uporablja, da bi lahko zaznal nepooblaščen vdor. V diplomski nalogi je ta problematika obravnavana med študenti v Sloveniji. Zanimanje je usmerjeno na to, kako se v letu 2020 študenti, stari med 19 in 27 let (to je generacija, ki je računalniško pismena od majhnih nog), soočajo z informacijsko varnostjo. Naloga se osredotoča na to, ali študentje varujejo svoje podatke na osnovnem nivoju z antivirusnimi programi, na katerih napravah in če ne, zakaj ne varujejo. V nalogi se ugotavlja, kako visoka je varnostna kultura med študenti v virtualnem svetu.
Ključne besede: diplomske naloge, škodljiva programska oprema, preprečevanje, študenti, Slovenija, informacijski sistem, varnost
Objavljeno: 04.09.2020; Ogledov: 123; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Poznavanje dela preventivnih institucij na področju korupcije v Sloveniji in zadovoljstvo z njihovim delom med prebivalci Pomurja
Mateja Lepoša, 2020, magistrsko delo

Opis: Korupcija kot najbolj deviantni in odklonski pojav predstavlja grožnjo slehernemu področju, kjer se pojavi. Na letni ravni državo stane velike vsote denarja, zato je potrebno stremeti predvsem k njenemu preprečevanju. V Sloveniji je z zakonodajo dokaj zgodaj bila ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, katere namen je delovanje na področju integritete in preventive ter preiskovanje in nadzorovanje koruptivnih ravnanj. Legitimnost delovanja takšne institucije je predvsem delovanje v dobrobit organizacijam, ki s pomočjo Komisije lahko zagotovijo protikorupcijski načrt organizacije s t. i. načrtom integritete. Posledično je takšno delovanje usmerjeno tudi v dobrobit vseh ljudi, torej javnosti, saj je (ali bi vsaj morala biti) ne-skorumpirana družba cilj vsakega vodstva države. Povezava med javnostjo in institucijo za preprečevanje korupcije je vitalnega pomena za nadzorovano vključenost javnosti v delo protikorupcijske komisije in legitimizacijo njihovega dela. V raziskavi je bil dobljen širši vpogled v mnenje prebivalcev Pomurja o delovanju Komisije. Ugotovljeno je bilo nezadovoljstvo z delom Komisije, na kar imata vpliv ocena sodelovanja Komisije z drugimi institucijami, ki je ocenjeno kot dobro, ter ocena profesionalnosti in integritete zaposlenih. Čeprav so Pomurci mnenja, da je delo Komisije stresno, zahtevno in kompleksno, to ne vpliva na zadovoljstvo z njihovim delom. Povezave med vplivom zaznave korupcije v Pomurju z zadovoljstvom z delom ni bilo zaznati. Pomurci ocenjujejo, da je koruptivnih dejanj v Pomurju veliko, seznanjenost z uspešnim delom Komisije na tem področju pa jim vseeno ne daje občutka varnosti. V zaključku je bilo ugotovljeno, da Pomurci ne zaupajo delu Komisije in z njim niso zadovoljni, razumejo pa pomen in obstoj ter funkcijo Komisije.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje korupcije, zakonodaja, Komisija za preprečevanje korupcije, KPK, stališča, prebivalci, Pomurje, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 81; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
Preprečevanje radikalizacije v Republiki Sloveniji - od represivnega k vseskupnostnemu pristopu
Albert Černigoj, 2020, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na osnovi identificiranih pomanjkljivosti in prednosti, ki jih imamo pri preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, podrobneje predstaviti prihodnje izzive in priložnosti, ki jih ima Slovenija pri vzpostavljanju, celovitega, trajnostnega, učinkovitega in vseskupnostnega pristopa na nacionalni ravni. Metode: Prispevek je strokovne narave in združuje praktične izkušnje, pridobljene pri vzpostavljanju sistemskega preprečevanja radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, pregled nekaterih zadnjih strokovnih in znanstvenih dognanj ter uveljavljenih dobrih praks na mednarodni ravni. Ugotovitve: Nepredvidljivost in fragmentacija terorizma danes zahteva pristop, ki bo ob prilagodljivosti zagotavljal celovito in trajnostno naslavljanje s terorizmom povezanih tveganj. V zagotavljanje celovitosti je treba vključiti najširši krog tako varnostnih kot tudi nevarnostnih deležnikov, vključno s civilno družbo in interesnimi skupinami, ter jim zagotoviti potrebne mehanizme, vire in orodja za praktike. Mednje sodijo tudi indikatorji za pravočasno odkrivanje radikalizacije, katerih uporabo lahko praktiki zagotovijo le ob ustreznem znanju in medsebojnem povezovanju. Na osnovi lastno razvitih in tujih dobrih praks je slovenska policija v preteklih letih skupaj z drugimi deležniki pristopila k vzpostavitvi preprečevanja radikalizacije, ki bo ob novih sistemskih rešitvah omogočalo prenos le teh na praktično raven. K učinkovitemu prenosu in uporabi bo dodatno pripomogla sprejeta Strategija za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma, ki bo poleg načrtnosti zagotavljala okrepljeno sodelovanje. Praktična uporabnost: Ugotovitve bodo dodatno pripomogle odločevalcem in drugim zainteresiranim pri hitrejšem in učinkovitejšem vzpostavljanju celovitega, vseskupnostnega pristopa preprečevanja radikalizacije.
Ključne besede: terorizem, nasilni ekstremizem, radikalizacija, preprečevanje, vseskupnostni pristop
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 276; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici