1. Omejitve lastninske pravice v zasebnem interesuAna Krajtner, 2018, diplomsko delo Opis: Lastnik lahko svojo pravico omeji s pravnim poslom. Prva zasebnopravna omejitev lastninske pravice po volji lastnika, je prepoved odtujitve in obremenitve, ki lastniku prepoveduje razpolaganje s stvarjo in to pomeni, da je njegova nepremičnina res extra commercium-izven pravnega prometa. Prepoved pa velja le za odsvojitev lastninske pravice s pravnim poslom, recimo s prodajno pogodbo. Naslednji institut je odkupna pravica, ki pomeni obvezo lastnika, da odkupnemu upravičencu na njegovo zahtevo proda svojo stvar. Pogodbeno razmerje se tukaj oblikuje že na podlagi izjave odkupnega upravičenca, da kupuje stvar. Oba instituta sta neprenosljiva, nepodedljiva in sta lahko časovno omejena. Naslednjo omejitev lastninske pravice predstavlja pogodbena predkupna pravica, na podlagi katere pridobi predkupni upravičenec pravico prednostnega nakupa stvari, če se lastnik odloči stvar prodati. Lastnik stvari mora predkupnega upravičenca na primeren način obvestiti o nameravani prodaji, pogojih te prodaje ter mu ponuditi prodajo stvari pod enakimi pogoji. Omejitve lastninske pravice pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo publicitetne učinke, kar pomeni, da se nihče ne more sklicevati na to, da za obstoj posamezne omejitve ni vedel
Ključne besede: omejitve lastninske pravice v zasebnem interesu, odkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, sosedska politika, imisije, meja
Objavljeno v DKUM: 06.06.2018; Ogledov: 2237; Prenosov: 673
 Celotno besedilo (1,23 MB) |
2. Zavarovanje otrokovega premoženjaEva Pajtler, 2017, diplomsko delo Opis: Otroci so ena izmed najšibkejših kategorij subjektov prava, zato je potrebna posebna skrb pri varovanju njihovih pravic in koristi. Poleg varstva in vzgoje otroka, je potrebno poskrbeti tudi za zavarovanje vseh drugih otrokovih pravic in koristi, kamor sodijo tudi otrokove premoženjske pravice in koristi.
ZZZDR v mnogo členih določa otrokovo korist kot osnovno vodilo za ravnanje v vseh zadevah v zvezi z otrokom. Otrokova korist je pravni standard, torej vrednostni pojem, ki ga je potrebno v vsakem posameznem primeru konkretizirati, glede na dane okoliščine. Starši morajo izvrševati svojo roditeljsko pravico v otrokovo korist, prav tako morajo skrbeti za otrokovo premoženje ter ga upravljati v otrokovo korist. Kadar starši ne upravljajo otrokovega premoženja v otrokovo korist, je potreben poseg pravnega reda. Centri za socialno delo in sodišča nadzorujejo upravljanje otrokovega premoženja in sprejemajo potrebne ukrepe, kadar starši odpovedo.
Center za socialno delo lahko od staršev zahteva, da podajo račun o upravljanju otrokovega premoženja, kadar so ogrožene otrokove premoženjske koristi. Od sodišča pa lahko zahteva, da dovoli zavarovanje na premoženju staršev. Center za socialno delo lahko tudi predlaga sodišču, da se postavi starše v položaj skrbnika glede upravljanja otrokovega premoženja. Center za socialno delo lahko postavi mladoletnemu otroku skrbnika za poseben primer ter s tem poskrbi za varstvo otrokovih premoženjskih koristi.
Starši smejo odsvojiti ali obremeniti substanco otrokovega premoženja samo s privolitvijo centra za socialno delo. Pri tem se poraja vprašanje, ali je takšna ureditev res v največjo otrokovo korist ali bi bila potrebna drugačna ureditev tega področja.
Pristojnosti za sprejemanje ukrepov za zavarovanje otrokovih premoženjskih koristi si delita sodišče in center za socialno delo. Sodišče sprejema ukrepe za zavarovanje otrokovega premoženja v nepravdnem postopku, center za socialno delo pa sprejema te ukrepe v upravnem postopku. Takšna ločenost pristojnosti in različnost postopkov je v nasprotju z osnovnim vodilom otrokove koristi.
S pomočjo Centra za socialno delo Ravne na Koroškem in Centra za socialno delo Radlje ob Dravi sem pridobila statistične podatke o sprejetju ukrepov za zavarovanje otrokovega premoženja, katere sem predstavila v diplomskem delu.
Praksa centrov za socialno delo kaže, da vsebuje ZZZDR na obravnavanem področju nedodelanosti in pomanjkljivosti. 21. 3 2017 je bil sprejet Družinski zakonik, ki odpravlja pomanjkljivosti in sporno ureditev obravnavanega področja ter zagotavlja večje varovanje otrokove koristi.
Ključne besede: Otrokovo premoženje, otrokova korist, center za socialno delo, kolizijski skrbnik, predznamba zastavne pravice, prepoved odtujitve in obremenitve.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 1573; Prenosov: 170
Celotno besedilo (695,48 KB) |
3. Upnik v zemljiškoknjižnem postopkuMateja Kosirnik, 2016, magistrsko delo Opis: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države.
Ključne besede: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2223; Prenosov: 359
Celotno besedilo (1,51 MB) |
4. UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV S POUDARKOM NA UPOŠTEVANJU PREMOŽENJA IN DOHODKA UPRAVIČENCEVMaja Sedak, 2015, diplomsko delo Opis: Socialno varstvo je del sistema socialne varnosti in je potrebno za reševanje socialne ali ekonomske stiske posameznika takrat, kadar tega ni mogoče doseči z dajatvami iz zavarovanja. Temeljna zakona, ki urejata pravice iz javnih sredstev v Sloveniji, sta Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialno varstvenih prejemkih. O pravicah iz javnih sredstev odloča pristojen Center za socialno delo, upravičenost do pravic pa je odvisna predvsem od materialnega položaja osebe o kateri odločajo. Pravice se dodelijo, kadar dohodek oseb, ki se jih upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja oseb, ne dosega meje dohodkov, ki je določena za posamezno pravico javnih sredstev. Obravnavane pravice iz javnih sredstev so: otroški dodatek, državna štipendija, varstveni dodatek, denarna socialna pomoč, subvencija malice in kosila, subvencija najemnine ter znižano plačilo vrtca. Poleg predstavitve relevantne socialno pravne zakonodaje s področja pravic iz javnih sredstev, vključuje diplomsko delo tudi problematiko ugotavljanja materialnega položaja upravičencev.
Ključne besede: socialna varnost, otroški dodatek, državna štipendija, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in kosila, enotna vloga, vrstni red uveljavljanja pravic, omejitev dedovanja, prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2015; Ogledov: 2247; Prenosov: 400
Celotno besedilo (2,84 MB) |
