| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 132
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Standardi kodiranja v praksi
Marko Zmazek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali, kaj so standardi kodiranja in zakaj so pomemben del razvoja programske opreme. Pri tem smo v prvem delu opisali konkretne primere standardov kodiranja, ki jih uporabljajo večja podjetja. Zatem smo te standarde podprli še s teorijo o najbolj pogostih vzorcih, ki se pojavljajo pri standardih kodiranja. Nato smo poiskali in primerjali nekatera orodja, ki se uporabljajo za preverjanje, ali razvijalci upoštevajo predpisane standarde. Glavni del diplomske naloge je anketa, s katero smo ugotovili, kako dobro razvijalci poznajo standarde kodiranja in katera orodja uporabljajo za preverjanje uporabe standardov kodiranja.
Ključne besede: standard kodiranja, SonarQube, čista koda, preoblikovanje kode
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 19; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Prilagodljiva orodja za globoki vlek pločevine
Andrej Bolčina, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano prilagodljivo večtočkovno orodje za globoki vlek pločevine, ki zamenjuje konvencionalna toga orodja z diskretizirano površino gosto zloženih igel v matrici in pestiču. Z avtomatizirano nastavitvijo elementov po višini lahko orodje oblikuje različne površine in s hitro rekonfiguracijo zadosti tehnološkim in ekonomičnim vidikom izdelave unikatnih, maloserijskih, prostorsko oblikovanih izdelkov iz pločevine. S tem neposredno udejanja koncept množičnega prilagajanja v proizvodnji industrije 4.0. Obravnavane so temeljne in aktualne raziskave s področja konstruiranja igel, mehanizmov vodenja, prilagojene konstrukcije orodja, določitve položaja igel, nadzora orodnega sistema in procesa preoblikovanja. Konstruiranje aktivne preoblikovalne površine z določitvijo potrebne velikosti prereza igel in ločljivosti matrike je potekalo na podlagi zbranih industrijskih aplikacij in analizi preoblikovalnosti preizkusnega modela v programu AutoForm. Dosežen je kompromis med izdelavo želene geometrije – potrebno ločljivostjo, ter preoblikovalnostjo pločevine v primerjavi s potrebno trdnostjo elementov.
Ključne besede: preoblikovanje pločevin, globoki vlek, večtočkovno prilagodljivo orodje, konfiguracijsko orodje, diskretizacija matrice
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (18,56 MB)

3.
Čezmejna sprememba pravnoorganizacijske oblike
Jakob Stanič Gruden, 2021, magistrsko delo

Opis: Predmet obravnave magistrske naloge je čezmejna sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe s poudarkom na pravnem institutu čezmejnega preoblikovanja, kot ga po novem ureja pravo Evropske Unije. V prvem delu naloge je zaradi vzporednic in širše slike na kratko predstavljena sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe po slovenskem pravu. Ta podvrsta statusnega preoblikovanja družb, imenovana tudi formalno statusno preoblikovanje, temelji na načelu ohranjanja identitete družbe, ki se preoblikuje, kar pomeni, da pri tej statusni spremembi ne pride do prenehanja družbe, ki se preoblikuje, niti ne gre za prenašanje njenih pravic, obveznosti in pravnih razmerji, temveč družba po preoblikovanju ohranja svojo pravno subjektiviteto in obstaja naprej v drugi pravnoorganizacijski obliki in drugem pravnem okviru. Drugi del naloge je namenjen čezmejnim spremembam pravnoorganizacijske oblike družb. Pri tovrstnih operacijah gre za podvrsto statusnega preoblikovanja družbe, pri katerem se družba, ki obstaja v pravnoorganizacijski obliki po pravu določene države (npr. slovenska družba z omejeno odgovornostjo), preoblikuje v družbo s pravnoorganizacijsko obliko po pravu druge države (npr. italijansko delniško družbo). Navedena pravna operacija praviloma vključuje selitev družbe v drugo državo, kar običajno zahteva izbris družbe iz pravnega registra ene države in njen vpis v register druge. Najpomembnejša sprememba za družbo in z njo povezane subjekte je pri tej transakciji ta, da za družbo po tovrstnem preoblikovanju velja pravo države v katero se ta priseli. V magistrski nalogi avtor ugotavlja, da je možnost izvedbe tovrstnih pravnih operacij odvisna od ureditev udeleženih držav (izvorne in ciljne), pri čemer večina držav tovrstnih preoblikovanj (ob ohranitvi identitete družbe, ki se preoblikuje) izrecno ne ureja oz. omogoča. V tretjem delu naloge je obravnavan institut čezmejnega preoblikovanja po določbah Direktive (EU) 2019/2121. Navedeni pravni akt, ki ga bodo morale države članice do 31. 01. 2023 implementirati v svoje nacionalne pravne sisteme, bo med drugim zagotovil določen obseg harmonizacije čezmejnih sprememb pravnoorganizacijske oblike družb znotraj EU. Na njegovi podlagi bodo harmonizirani postopek čezmejne spremembe pravnoorganizacijske oblike ter varstvo subjektov, ki so pri tovrstnih pravnih operacijah lahko prizadeti (upniki, družbeniki in delavci). Vendar pa ureditev čezmejnih sprememb pravnoorganizacijske oblike tudi po implementaciji Direktive (EU) 2019/2121 ne bo popolna. Zakonodajalec EU namreč z njo od držav članic ni zahteval obvezne ureditve možnosti čezmejnega preoblikovanja osebnih družb (ter v pravnoorganizacijsko obliko osebnih družb). Avtor ugotavlja, da so ne glede na navedeno in ne glede na to, ali posamezne članice EU takšna preoblikovanja izrecno urejajo (oz. jih bodo uredile), znotraj EU na podlagi svobode ustanavljanja in sodne prakse Sodišča EU možne tudi čezmejne spremembe pravnoorganizacijske oblike osebnih družb (in v osebne družbe).
Ključne besede: Družba, formalno (oblikovno) statusno preoblikovanje, čezmejno preoblikovanje, pravo preoblikovanj, gospodarsko pravo, Direktiva (EU) 2019/2121, svoboda ustanovitve.
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo – pravni, davčni in računovodski vidiki
Stela Šalamon, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej spoznali značilnosti poslovanja samostojnega podjetnika in poslovanja družbe z omejeno odgovornostjo. Pred začetkom poslovne poti je pomembno poznavanje lastnosti poslovanja obeh oblik ter poznavanje njunih prednosti in slabosti. Z diplomskim delom se seznanimo s postopkom statusnega preoblikovanja, davčnim in računovodskim vidikom. Na začetku poslovne poti se ljudje večinoma odločijo za ustanovitev s. p.-ja, ker ni začetnih stroškov ustanovitve kot npr. pri d. o. o., kjer je potrebno vplačati minimalni osnovni kapital v višini 7.500 EUR. Samostojni podjetnik skozi leta poslovanja in rasti velikokrat preraste statusno obliko s. p.-ja, saj zaposluje vedno več ljudi, ima vedno večji obseg posla, s tem pa posledično tudi vedno večjo odgovornost. Pri poslovanju podjetnika se pogosto pojavi potreba po preoblikovanju v drugo pravnoorganizacijsko obliko. Največkrat se podjetnik preoblikuje v d. o. o. Država omogoča preoblikovanje iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, vendar je potrebno postopek voditi v skladu z zakonom.
Ključne besede: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, obdavčitev, preoblikovanje
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (490,82 KB)

5.
Preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastnino
Klemen Fekonja, 2020, magistrsko delo

Opis: Povezovanje pravnih subjektov v pravna razmerja z določitvijo medsebojnih pravic in obveznosti v konkretiziranih družbenih razmerjih lahko tolmačimo kot eno izmed temeljnih funkcij prava. Funkcionalna ureditev konkretnega pravnega instituta daje (pravnim) subjektom upravičenja za učinkovito uveljavljanje interesov, pravic in izpolnjevanje obveznosti ter drugih dejanj, ob tem pa je nujno, da so takšna ravnanja z vidika pravnih posledic vnaprej jasne in nedvoumno predvidljive. V slovenskem pravnem redu so stvarne pravice taksativno naštete, predmet stvari pa je lahko le stvar, ki ima sposobnost stvari. Načelo specialnosti določa, da je predmet stvarnih pravic lahko samo individualno določena samostojna stvar, katere zakon izrecno deli na premične in nepremične stvari. Nepremična stvar, oziroma dosledneje v tem delu nepremičnina, je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Skladno z načelom povezanosti zemljišča in objekta, tj. načelom superficies solo cedit, je, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon ne določa drugače. Zadevni načeli pa nista absolutni in dopuščata izjemo (tudi) v primeru etažne lastnine. V slovenskem pravnem redu se v zvezi s pojmom etažne lastnine tega nazorno razume kot posebno obliko solastnine nepremičnin. Kadar razpredamo o etažni lastnini moramo uporabiti temeljno izhodišče, tj. 105. člen SPZ. Z etažno lastnino se de facto razširja pojavna oblika nepremičnine, ki omogoča, da se posamezni deli stavbe v pravnem prometu obravnavajo kot samostojna stvar ob upoštevanju, da gre za lastninsko pravico na posameznem delu stavbe kot samostojne stvari s solastninskim razmerjem na skupnih delih. Navedeno pravzaprav pomeni osamosvojitev posameznega dela stavbe od zemljišča, zaradi česar lahko kot samostojna stvar postane predmet lastnine (in drugih pravic). Kadar govorimo o preoblikovanju lastninske pravice v etažno lastnino, govorimo o oblikovanju posebne možnosti razpolaganja lastnika zemljišča, na katerem stoji stavba, ki tehnično omogoča delitev na posamezne in skupne dele, objektivno. Čeprav gre pri oblikovanju etažne lastnine za možnost fizične delitve zgradbe, gre kljub temu še vedno za pravno dejanje npr. lastnika zemljišča oziroma solastnikov takšnega zemljišča na podlagi sporazuma, ki ga lahko nadomesti tudi odločba sodišča o delitvi konkretnega zemljišča. Etažna lastnina namreč avtomatično ne nastane zgolj zaradi obstoja dejstva, da v stavbi obstaja več samostojnih funkcionalnih enot.
Ključne besede: Etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastnino, načelo superficies solo cedit.
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 449; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (650,50 KB)

6.
Statusno preoblikovanje podjetnika ter prenos podjetja na podjetnika posameznika
Vanessa Pintarič, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Med podjetnikom in ostalimi oblikami gospodarskih subjektov obstajajo pomembne razlike, zakonodajalec je zato oblikoval specialna pravila ki veljajo, kadar se določena pravnoorganizacijska oblika gospodarske družbe ustanavlja, preoblikuje oziroma preneha obstajati. Specialna pravila so oblikovana zato, da ustrezajo interesom, za uresničevanje katerih so namenjena, obenem pa podjetniku olajšajo izvrševanje upravičenj, ki mu pripadajo. Podjetnik lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo, s čimer na prevzemnika preidejo vse pravice in obveznosti podjetnika prenosnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Pri prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika pravno dosledno ne gre za statusno preoblikovanje dotedanjega samostojnega podjetnika, saj ta za preneseno premoženje od prevzemnika podjetja ne dobi nasprotne izpolnitve, katere predmet bi bili njegovi deleži, temveč je predmet njegove izpolnitve lahko kakšna druga premoženjska pravica ali pa denar, prenos pa je lahko opravljen tudi neodplačno. Pri podjetniku razpolagalcu ne gre za prenašanje podjetniško organiziranega premoženja (v smislu materialnega statusnega preoblikovanja), temveč gre za njegov popoln umik iz organiziranega podjema. Namen instituta prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika je omogočiti spremembo pravne pripadnosti (vsega ali dela) podjetniško organiziranega premoženja podjetnika razpolagalca, tako da omogoči njegov prehod na podjetnika prevzemnika z univerzalnim pravnim nasledstvom. Prenos podjetja se nujno odrazi tudi v poslovnih knjigah oziroma računovodskih izkazih udeleženih nosilcev podjema, v katerih se to premoženje izkazuje, zato se dotakne tudi področja računovodenja gospodarskih družb. Zakonodajalec je omogočil, da pod določenimi pogoji prenos podjetja na podjetnika prevzemnika opravimo po načelu davčne nevtralnosti, kar omogoča kontinuiteto poslovanja in zmanjša finančno breme tako za prenosnika kot prevzemnika podjetja.
Ključne besede: podjetnik, podjetnik prevzemnik, prenos podjetja, statusno preoblikovanje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev podjetnika posameznika, davčno nevtralni prenos
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 481; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (406,14 KB)

7.
Uporaba makrojev v procesu konstruiranja orodja za hladno preoblikovanje
Anže Knez, 2020, diplomsko delo

Opis: V orodjarstvu strmijo k večji produktivnosti in kvaliteti izdelkov. Konstruiranje orodja je ključna operacija pri celotnem postopku izdelave orodja za hladno preoblikovanje, zato smo v diplomskem delu analizirali uporabo mákrojev v procesu razvoja oziroma konstruiranja orodja za hladno preoblikovanje v programskem paketu CATIA V5. Rezultati so razčlenjeni glede na velikost in zahtevnost operacij. Sklepamo lahko, da uporaba mákrojev znatno skrajša čas konstruiranja orodja za hladno preoblikovanje.
Ključne besede: mákro, CATIA V5, konstruiranje orodij, hladno preoblikovanje, orodjarna
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

8.
Pravni in računovodski vidik preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo na primeru podjetja elektro rezec d. o. o.
Maša Dečman, 2019, diplomsko delo

Opis: Trenutne gospodarske razmere v Sloveniji prikazujejo, da se stopnja brezposelnosti znižuje. Opazimo tudi, da je vedno več ljudi, ki se odloči za samostojno podjetniško pot. Pri tem se že na začetku srečajo z vprašanjem za katero organizacijsko obliko naj se odločijo ob ustanovitvi novega podjetja. Pri malih podjetnikih, ki šele začenjajo z dejavnostjo je najbolj primerna oblika samostojnega podjetnika. Smiselno je, da podjetnik skozi čas, ko dosega dobiček in najvišjo stopnjo obdavčitve na dohodninski lestvici premisli o spremembi oz. preoblikovanju svojega podjetja. V praksi je napogostejše preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, vendar ni to edino. Podjetnik lahko izbira še med drugimi kapitalskim družbami. Po Zakonu o gospodarskih družbah se lahko samostojni podjetnik preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo na dva načina: tako, da prenese podjetje na novo kapitalsko družbo ali da prenese podjetje na prevzemno kapitalsko družbo.
Ključne besede: samostojni podjetnik, s.p., družba z omejeno odgovornostjo, d.o.o., preoblikovanje podjetnika, stausno preoblikovanje.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 392; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
Zasnova in izdelava stroja za oplaščenje elektrod za elektro obločne peči v proizvodnji korunda
Luka Lešnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena zasnova namenske naprave za oplaščenje elektrod v podjetju Imerys Ruše d.o.o.. Zasnova mehanskega dela naprave je po korakih predstavljena s pomočjo CAD modelov. Za gibanje in krmiljenje naprave skrbijo hidravlični elementi, ki so krmiljeni s pomočjo relejne tehnike. Načrtovano povezavo hidravličnih in električnih komponent prikazujeta hidravlična in električni shema. Kot dodatek k napravi so predstavljeni še zgodovina podjetja, dodatni dvižni sistem, varnostni ukrepi ter navodila za uporabo in vzdrževanje naprave.
Ključne besede: Naprava za oplaščenje elektrod, preoblikovanje pločevine, upogibanje pločevine, ovijanje, zasnova.
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 482; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)

10.
Trimesečni program preoblikovanja telesa za rekreativce začetnike z meritvami in interpretacijo rezultatov
Nuša Vukan, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Trimesečni program preoblikovanja telesa za rekreativce začetnike z meritvami in interpretacijo rezultatov je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. S pomočjo deskriptivne metode, ki navaja dejstva in postopke, sem predstavila različne spremenljivke, ki jih uporabljamo pri sestavljanju programa vadbe. S komparativno metodo, ki primerja podobna dejstva in pojave sem preučila, katera teoretična izhodišča izbrati za izdelovanje programa vadbe in prehrane. Z uporabo vseh parametrov sem sestavila program, ki ga je izvajalo pet udeleženk. V empiričnem delu sem prikazala meritve telesne sestave in uporabila kvantitativno metodo raziskovanja, v okviru katere sem zbrala meritve v obliki številk. S komparativno metodo sem primerjala rezultate in preučevala dejstva, na podlagi katerih bi potrdila ali ovrgla zastavljene hipoteze.
Ključne besede: preoblikovanje telesa, telesna sestava, zdrava prehrana, načrtovanje treninga.
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 481; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (965,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici