| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preklic pogojne obsodbe : specialistično delo podiplomskega študija kriminalistično preiskovanje
Majda Medved, 2016, specialistično delo

Opis: Specialistična naloga se dotakne bistva aktualne kazenskopravne tematike. Obravnava institut pogojne sankcije – tj. eno izmed sodobnih vrst kazenskih sankcij, ki obsega pogojno obsodbo in njeno obogateno različico pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, institut preklica pogojne obsodbe, hkrati pa tudi institut probacijske službe in pomen probacijske dejavnosti. Predmetna specialistična naloga se ukvarja s tezo, da je kaznovalna politika naših sodišč preveč naklonjena izrekanju pogojnih obsodb. Da je temu tako potrjujejo statistični podatki, ki nazorno izkazujejo velik delež pogojnih obsodb v strukturi vseh kazenskih sankcij. Slednje je v očeh splošne javnosti še posebej problematično, saj tozadevnim kazenskim sankcijam ne zaupajo in jih razumejo kot nekaznovanost. Po drugi strani pa ni bilo mogoče spregledati povsem drugačne slike, ki se riše pri oplemeniteni različici osnovne pogojne obsodbe – tj. pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom. Statistični podatki več kot očitno kažejo, da je pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, postavljena na stranski tir. Pričujoč prispevek poskuša najti razloge za opisano stanje. Poseben del razprave je med drugim namenjen institutu preklica pogojne obsodbe s pomočjo katerega je mogoče deloma preveriti učinkovitost in upravičenost izrečenih pogojnih sankcij. Ob razpravi smo trčili na problem dostopa do podatkov o preklicih pogojnih sankcijah, saj Vrhovno sodišče RS ne razpolaga z vnaprej pripravljenimi standardiziranimi statističnimi podatki. Vsled tega smo se bili primorani posluževati tudi povezanih informacij in analogije. Nekaj prostora razprava namenja tudi institutu probacijske službe, ki se nam obeta v bližnji prihodnosti in bi utegnila izboljšati prakso pri izrekanju in izvrševanju pogojnih sankcij. Namreč pomanjkljivosti, ki se tičejo izvedbene ravni varstvenega nadzorstva, kličejo po potrebnih spremembah.
Ključne besede: kazenske sankcije, pogojna obsodba, varstveno nadzorstvo, preklic, probacija, specialistične naloge
Objavljeno v DKUM: 12.12.2016; Ogledov: 2422; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Preklic ponudbe - primerjava pravil OZ in Dunajske Konvencije
Ana Štifter, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta podrobneje predstavljena instituta umika in preklica ponudbe po Obligacijskem zakoniku in Dunajski konvenciji. Čeprav je večina določb Obligacijskega zakonika o sklenitvi pogodb povzetih po omenjeni konvenciji, pa to ne velja tudi za institut preklica ponudbe. Naprej so na kratko predstavljeni učinki ponudbe, razlike med ureditvami preklica ponudbe v različnih pravnih redih, kaj je to trdna in netrdna ponudba ter kakšna je razlika med institutoma umika in preklica ponudbe. Tako imenovano jedro diplomske naloge pa obsega dva sklopa. V prvem delu je predstavljen umik ponudbe kot ga normira Obligacijski zakonik, ter dva primera iz sodne prakse slovenskih sodišč, ki prikazujeta učinke veljavnosti oziroma neveljavnosti umika ponudbe. Po enakem vzorcu je analiziran tudi umik ponudbe kot je urejen v Dunajski konvenciji, hkrati pa je opravljena primerjava med obema ureditvama. V drugem delu je predstavljen preklic ponudbe, opredeljeno je, če sploh in kako je urejen v slovenskem pravnem redu ter kako to ureja Dunajska konvencija. Tudi v tem sklopu je teorija podprla s sodno prakso.
Ključne besede: veljavnost ponudbe, umik ponudbe, preklic ponudbe, trdna ponudba, netrdna ponudba
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1942; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (346,69 KB)

3.
DIAGNOSTIKA DELOVANJA SIGNALNO VARNOSTNE NAPRAVE NA ŽELEŽNIŠKI POSTAJI DOMŽALE
Peter Rupert, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili elektro relejno signalno varnostno napravo NPI-75, proizvajalca Iskra, Industrija za Avtomatiko (sedaj preimenovana v Iskra Sistemi Avtomatizacija Procesov). To je stara elektro-relejna tehnologija, ki še vedno, ob rednem vzdrževanju, zagotavlja varno avtomatsko upravljanje železniškega prometa. Ker strokovnjakov za ta sistem praktično ni, pomanjkljiva pa je tudi tehnična dokumentacija, smo diagnosticirali celotni sistem, na železniški postaji Domžale. Podrobno smo opisali zgradbo in način samega delovanja. S postavljalno mizo, kjer se izvajajo ukazi, smo preučil vse možne električne tokokroge, ki se lahko izvajajo. Natančno so opisane vse elektro-relejne skupine, kakor tudi povezave z zunanjimi napravami, kot so: elektro relejni vstavki v signalih, kretniški pogoni, električne ključavnice, tirne in kretniške izolirke, ter cestni prehodi.
Ključne besede: TsPp – Tipka skupinska preklica vozne poti TRVp – Tipka razrešitve vozne poti TpK – Tipka prestavitev kretnice, pokvarjena izolacija TPK – Tipka prestavitev prerezane kretnice TsK – Tipka skupinska prestavitev kretnice TK – Tipka prestavitev kretnice TS – Tipka postavitve signala TVp – Tipka vozne poti TPrEK – Tipka preklic električnega ključa TSKlS – Tipka skupinska postavitev klicnega signala TsSt – Tipka skupinska vračanje signala na stoj TVKR – Tipka vklop kretniške razsvetljave TIKR – Tipka izklop kretniške razsvetljave TD – Tipka vklop dnevne razsvetljave signalov TN – Tipka vklop nočne razsvetljave signalov TIZv – Tipka izklop zvočnega signala, zvonec RS – Tipka ročni vklop cestnega prehoda Vkl – Polavtomatski vklop cestnega prehoda Izkl – Polavtomatski izklop cestnega prehoda PTMo – Preizkusna tipka motnje cestnega prehoda PTNa – Preizkusna tipka napake cestnega prehoda TPp – Tipka preklica vozne poti
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1403; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

4.
DRUGI DEL DUNAJSKE KONVENCIJE Z ANALIZO SODNE PRAKSE
Anja Vojsk, 2016, diplomsko delo

Opis: Med strankama je kupna pogodba sklenjena, ko dosežeta soglasje volj, da soglašata o vseh bistvenih sestavinah oziroma da se strinjata o tem, da želita skleniti pogodbo. Pravna instituta, s katerima se ugotovi soglasje volj med strankam, sta ponudba in sprejem. Dunajska konvencija sklenitev mednarodne kupne pogodbe na podlagi ponudbe in njenega sprejema ureja v drugem delu (členi 14 do 24). Predpostavke ponudbe, kot predloga za sklenitev pogodbe so urejene v uvodnem 14. členu. Vsebovati mora tiste elemente, iz katerih bo razvidna vsebina obveznosti pogodbenih strank. Da lahko govorimo o sklenjeni pogodbi, mora ponudba biti dana in naslovnik jo mora sprejeti. Bistveno vprašanje na tem mestu je, kdaj je ponudba sprejeta. Lahko je izrecno s strani naslovnika ali pa s konkludentnimi dejanji, na podlagi običajev ali prakse, ki je vzpostavljena med strankama. Podrobnejša ureditev sprejema je urejena v 18. členu. Ključnega pomena je tudi, da je sprejeta pravočasno. Rok za sprejem ureja 20. člen Dk. Kadar naslovnik poda izjavo o sprejemu, ki pomeni sprejem in vsebuje kakršne koli spremembe od prvotne ponudbe, se šteje, da je ponudba zavrnjena. Govorimo o nasprotni ponudbi in je podrobneje opredeljena v 19. členu. Države pogodbenice lahko izrečejo pridržek iz 92. člena glede drugega dela konvencije. V tem primeru se država, ki pridržek izreče, glede tega dela ne obravnava kot država pogodbenica.
Ključne besede: Dunajska konvencija, prodajna pogodba, ponudba, sprejem, preklic, zamuda
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 1762; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (405,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.9 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici