| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza primera serijskega morilca Teda Bundyja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Lenart Kobal, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski morilci so osebe, ki so v družbi prisotne že od nekdaj. Brez ustreznih preiskav, dokazov in tehnologij so serijski morilci pristali pod drobnogledom družbe in medijev, predvsem v dvajsetem stoletju. Takrat smo z pomočjo preiskovalcev ter novih tehnik lahko uspešno začeli povezovati več umorov ter jih pripisali določenemu serijskemu morilcu. V tem obdobju je prav tako prišlo do delitve morilcev, ki so ubili več oseb, in sicer na množične morilce, verižne morilce ter serijske morilce. V diplomskem delu se bomo osredotočali na serijske morilce in preiskovanje njihovih umorov. Delovanje, razmišljanje ter sam proces umora je pri serijskih morilcih nekaj posebnega. Morijo iz drugačnih razlogov kot večina morilcev, ki ne spadajo pod to kategorijo. Lahko jih dojemamo kot posameznike, katerih glavna želja v življenju je čim daljše morjenje ter izživljanje nad izbranimi žrtvami. Značilno za serijske morilce je težko otroštvo, življenje brez prijateljev ter izogibanje družbe in pravilom, ki vanjo spadajo. Pri preiskovanju serijskih umorov se preiskovalci še dodatno osredotočajo na dokaze, ki bi lahko umore medsebojno povezovali. Pri odkrivanju storilcev je potrebno veliko časa, saj so to posamezniki, ki so tako drugačni od povprečnega prebivalca, da je tudi njihov proces umora ter izogibanja oblastem drugačen. Pomemben podatek pri preiskovanju serijskih morilcev je morilčev podpis, pri serijskih morilcih je značilno, da ta pri veliki večini ostaja skozi celoten morilski pohod enak. Ta podpis tudi veliko krat pomaga pri povezovanju večih umorov ter nato odkrivanju dejanskega storilca. V diplomskem delu smo se osredotočali na analizo serijskega morilca Teda Bundyja in njegovo delovanje. Omenjen serijski morilec ima kar nekaj posebnosti, vključno s tem, da je bil do zadnjega medijski in predvsem ženski ljubljenec, kljub temu da je pobijal le ženske. Ted Bundy je deloval strateško in premišljeno, vendar je zaradi svoje notranje pošasti pri enem izmed umorov pustil dokaz, ki je nato bil dovolj obremenjujoč, da je bil spoznan za krivega pri številnih umorih. Bil je obsojen na smrt z električnim stolom.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, preiskovanje umorov, morilčev podpis, Ted Bundy
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 648; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (300,24 KB)

2.
Uporabnost profiliranja pri preiskovanju serijskih umorov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Enej Samaržija, 2018, diplomsko delo

Opis: Fenomen serijskega umora spremlja človeštvo že od nekdaj, kljub temu pa je bil kot tak definiran šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Serijski morilci so med slavnejšimi kriminalci pa vendar o njih in razlogih za njihovo početje vemo zelo malo. V diplomski nalogi obravnavamo osnovne dejavnike morilske osebnosti in morebitne razloge za njihovo početje. V Združenih Državah Amerike, kjer so serijski morilci najdejavnejši (oz. vsaj največkrat zaznani) so pri FBI razvili metodo, ki naj bi bilo učinkovito sredstvo v preiskavah morilcev, ki morijo brez vidnega motiva. Nastalo je profiliranje, ki je temljijo na intervjujih z obsojenimi večkratnimi morilci. Po začnetnemu zanosu je metoda hitro postala tarča kritik strokovne javnost, med tem ko je bila laična javnost profilerjem zelo naklonjena (verjetno tudi kot posledica propagande v filmski industriji). V diplomski nalogi spoznamo različne pristope k profiliranju in glavna načela na katerih temeljijo ter skušamo ugotoviti utemeljenost zaupanja, ki ga laiki in tudi preiskovalci imajo v to metodo. Skozi teorijo, znanstvene raziskave in analizo uporabe v praksi spoznamo, da profiliranje nima pomembnejšega pridonosa k razrešitvi serijskih umorov kljub občasni točni napovedi karakteristik iskanega zločinca. Razloge za neuporabnost vidimo v neprofesionalizaciji profiliranja samega, utemeljitvah na podlagi netočnih ali nepodprtih predpostavk o serijskih morilcih ter preveliki posplošenosti opisov. Kljub trenutni neuporabnosti profiliranja smo mnenja, da je nadaljnji razvoj profiliranja smiseln, vendar s podporo ostalih ved na področju preiskovanja serijskih umorov, ki bodo pripomogle k večji uporabnosti te razvijajoče se metode.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, profiliranje, preiskovanje serijskih umorov, psihopatija
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1223; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici