Search the digital library catalog

Abstract: Davčna kriminaliteta je zaradi škode, ki jo povzroča državnemu proračunu in davkoplačevalcem, pogosto predmet diskusij. V svoji naravi je transnacionalna, ni omejena z družbenim slojem storilcev, zahteva pa aplikacijo določenih pravnih in ekonomskih znanj. Pri njenem preiskovanju se pogosto pojavi vprašanje, ali gre za kaznivo dejanje ali zgolj poslovno prakso, kar v številnih primerih predstavlja tudi obrambno strategijo vpletenih. Posledično je odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje davčne kriminalitete izredno kompleksno, zato so multidisciplinarni preiskovalni pristopi običajno nujni. Monografija bralcu ponuja vpogled v davčno kriminaliteto, njeno kompleksnost pa predstavlja s teoretičnega in praktičnega vidika. Izpostavlja vprašanja pravne kvalifikacije, izmenjave podatkov, uporabo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, vlogo politike in vprašanje znanstvenega raziskovanja te tematike.
Keywords: davčna kriminaliteta, davčna zatajitev, preiskovanje, Panamski dokumenti, multidisciplinarni preiskovalni pristop
Published in DKUM: 22.12.2017; Views: 2460; Downloads: 478
Full text (3,35 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V diplomski nalogi Kritična presoja uporabe hipnoze in kognitivnega intervjuja v preiskovanju kaznivih dejanj bom odprla vprašanje spornosti teh dveh preiskovalnih metod. V začetku naloge sem predstavila dva ključna elementa za boljše razumevanje vsebine, to sta spomin in sugestija. Oba sta tesno povezana z vsako od metod zaslišanja, ki sta glavna tema naloge in ju opisujem v nadaljevanju. Sledijo krajši zapis o zgodovinskem ozadju, opis postopka zaslišanja z eno in drugo tehniko ter predstavitev prednosti in slabosti obeh metod. Ob koncu teoretičnega dela pa pridejo na vrsto praktični primeri uporabe obeh metod zaslišanja, njuna primerjava in kritični pogled na eno in drugo tehniko. Spornost metod izhaja iz predpostavke, da je pričanje posameznika kot končni rezultat njihove uporabe lahko netočno, česar si pravosodni organi pri preiskovanju kaznivega dejanja ne smejo privoščiti. V kritični primerjavi sem z uporabo literature, ki tematiko obravnava z različnih zornih kotov, izoblikovala končne ugotovitve. Hipnoza ne spada med tehnike zaslišanja, pri katerih rezultati nastopajo kot pravni dokazi, saj so preveč nepredvidljivi. Lahko jo uporabljamo le kot pomoč za iskanje dokazov oziroma izboljšanje spomina. Nasprotno pa je kognitivni intervju kljub pomanjkljivostim, ki so v primerjavi s hipnozo drastično manjše, priznana metoda, ki se uporablja pri zaslišanju oseb, povezanih s kaznivim dejanjem.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, kognitivni intervjuju, hipnoza, forenzična psihologija, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.11.2017; Views: 1256; Downloads: 211
Full text (746,24 KB)

Abstract: Preiskovanje kriminalitete zoper umetnine je zaradi specifičnosti dolgotrajen proces in zahteva sodelovanje različnih inštitucij tako na nacionalni kot mednarodni ravni. V doktorski disertaciji je predstavljena problematika preiskovanja kaznivih dejanj zoper umetnine v Sloveniji, podprta z eno prvih slovenskih študij na tem področju. Z metodo analize vsebine pisnih virov je pregledana strokovna literatura, zakonodaja in nam dostopni obravnavani primeri, s pomočjo katerih smo oblikovali teoretična izhodišča. Pojav kaznivih dejanj zoper umetnine v Sloveniji smo analizirali z deskriptivno metodo, statističnimi izsledki, vodenimi delno strukturiranimi intervjuji s predstavniki policije, finančne uprave, tožilstva, Ministrstva za kulturo in sodnim izvedencem, kvalitativno analizo tožilskih spisov, oblikovanjem ugotovitev in uparjanjem s stroko. Na podlagi proučenih virov in mnenj stroke smo prišli do ugotovitev o problematiki in preiskovanju kaznivih dejanj zoper umetnine. Ker so tožilski spisi o kaznivih dejanjih zoper umetnine na tožilstvih vodeni skupaj s tožilskimi spisi o drugih premoženjskih kaznivih dejanjih, je bilo ob že tako majhnem številu primerov težko iz baze pridobiti primere, ki so izpolnjevali pogoje za raziskavo. Rezultati empirične raziskave kažejo, da policija v Sloveniji v povprečju letno obravnava 100 primerov kaznivih dejanj zoper umetnine. Prevladujejo tatvine umetnin iz cerkvenih in profano sakralnih objektov, ki bi jih lahko zmanjšali s preventivnimi ukrepi in večjim osveščanjem javnosti o vrednosti, ki jo imajo umetnine za narodovo zgodovino. Kot storilci kaznivih dejanj zoper umetnine prevladujejo moški, ne predkaznovani, kazniva dejanja storijo priložnostno, na prikrit način in iz ekonomskih motivov. Ogled kraja dejanja je policija opravila pri vseh primerih tatvine umetnin, v večini primerov so najdene sledi obuval, papilarnih linij in orodja, ki na glavni obravnavi služijo kot dokaz in pomagajo pri obsodbi storilcev. Preiskanost znaša 23,6 % in je v primerjavi s podatki iz drugih držav nekoliko višja. Slovenska sodišča obravnavajo zelo majhen odstotek vseh storjenih kaznivih dejanj zoper umetnine. Po informacijah pridobljenih s strani umetnikov, galeristov in cenilcev lahko vidimo, da so se številni od njih že srečali s ponaredki. A kljub sumu le redki to prijavijo pristojnim institucijam. Težava, s katero se srečujejo preiskovalci v Sloveniji kot tudi preiskovalci drugih držav Evropske unije, je spletno trgovanje z umetninami. Na spletu se ponuja velika količina umetnin, za katere je težko ugotoviti njihova pristnost in izvor. Zavedati se je potrebno, da brez prijave kaznivega dejanja ali zaznave policije, se predkazenski postopek ne more pričeti in posledično državni tožilec ne dobi podatkov, da bi lahko pričel kazenski postopek. To je en od razlogov zakaj primeri kaznivih dejanj zoper umetnine v Sloveniji redko dobijo sodni epilog. V kolikor pa pride do obravnave na sodišču, so pravnomočne sodbe redke in v večini primerov pogojne. Glede na pregledano literaturo in podatke, ki smo jih pridobili z raziskavo ter opravljenimi intervjuji lahko trdimo, da je sodelovanje med strokovnjaki s področja umetnosti in preiskovalci zelo dobro, hitro in učinkovito. Na podlagi ugotovitev teoretičnega preučevanja in empiričnega raziskovanja je mogoče trditi, da kriminaliteta zoper umetnine v Sloveniji trenutno ne predstavlja alarmantnega stanja. Smotrno bi bilo, da se zopet ustanovi medresorska skupina, ki bi preiskovalcem in umetnostnim strokovnjakom pomagala pri preiskovanju in preprečevanju tovrstne kriminalitete ter pri izmenjavi znanja in stališč. Na podlagi specifičnega modela raziskovanja, ki zagotavlja reprezentativnost vzorca, smo prišli do novih ugotovitev, ki so v pomoč znanosti in stroki pri preiskovanju kriminalitete zoper umetnine ter pri oblikovanju preventivnih ukrepov.
Keywords: umetnine, kriminaliteta, kazniva dejanja, preprečevanje, preiskovanje, Slovenija, doktorske disertacije
Published in DKUM: 14.11.2017; Views: 2110; Downloads: 242
Full text (2,32 MB)

Abstract: Zavarovalniške goljufije so v današnji družbi precej pogost pojav. Pojavljajo se pri vseh vrstah zavarovanj, največ goljufij pa je moč zaznati pri avtomobilskih zavarovanjih. V naši kulturi se zavarovalniških goljufij zavestno še vedno ne dojema kot kaznivo dejanje, zato je pomembno, da se javnost čim bolje osvešča o tej tematiki. Za uspešno omejevanje zavarovalniških goljufij je potrebno vzpostaviti učinkovit sistem odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja, tako znotraj preiskovalnih oddelkov zavarovalnic, kot tudi v policiji. V diplomski nalogi nas je predvsem zanimalo, katere so glavne podobnosti in razlike med preiskovalnimi metodami zavarovalniških goljufij, ki jih uporabljajo v policiji in znotraj preiskovalnih oddelkov zavarovalnic in na kakšen način ter kako pogosti preiskovalci med seboj sodelujejo. Zanimalo nas je tudi, kako med seboj sodelujejo zavarovalnice ter ali to vpliva na bolj uspešno preiskanost. S tem namenom smo opravili osebni intervju z dvema strokovnima sodelavcema za analizo prevar iz Službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar (SPORP) na Zavarovalnici Triglav d.d. in dobili bolj praktičen vpogled v njihov metode in način preiskovanja. Ugotovili smo, da so si preiskovalne metode zavarovalnic in policije večinoma podobne, glavno razliko pa predstavlja predvsem uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov in odvzem prostosti, za kar je pooblaščena samo policija. Večino zavarovalniških goljufij se razišče znotraj zavarovalnic samih, policija pa preiskuje predvsem goljufije, katere izvršujejo organizirane kriminalne združbe. Sodelovanje med Zavarovalnico Triglav d.d. in policijo pa se je v zadnjih letih bolj okrepilo in bo za uspešno preiskanost potrebno tudi v prihodnje.
Keywords: zavarovalništvo, zavarovalniške goljufije, odkrivanje, preiskovanje, diplomske naloge, preprečevanje
Published in DKUM: 06.11.2017; Views: 1112; Downloads: 133
Full text (621,13 KB)

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo preiskovanje ropov na območju PU Novo mesto. Za načrtovanje ropa storilec po navadi ne potrebuje posebnega znanja in organizacije, saj je izvedba dokaj preprosta in ne zahteva posebne tehnike. Izjema so bančni ropi in ropi v druge denarne ustanove, ki so zelo načrtovani in proučeni, saj je v teh primerih roparski plen zelo velik, vendar pa je tveganje, da roparja najdejo, večje. Kriminalisti za dokazovanje ropa najpogosteje uporabljajo metodo prepoznavanja ali primerjavo kontaktnih sledov, najdenih na kraju dejanja in kontaktnih sledov, najdenih na osumljencu. Skozi raziskavo smo prišli do dveh ugotovitev, in sicer da je na območju PU Novo mesto v povprečju zelo malo ropov in da pri izvrševanju le-teh storilec po večini uporablja fizično silo. V diplomskem delu smo tako na podlagi statističnih izračunov ovrgli hipotezo, da so storilci pri ropu največkrat uporabili strelno orožje. Podrobnejši pregled podatkov je pokazal, da je v 90 % storilec uporabil za napad fizično silo, strelno orožje pa je bilo uporabljeno samo v 6 primerih in predstavlja 6 % delež. Ugotovili smo tudi, da število ropov na območju PU Novo mesto odstopa od povprečja v RS, saj je število tovrstnih kaznivih dejanj približno za tretjino nižje od povprečja celotne Republike Slovenije. Na podlagi statističnih izračunov smo drugo hipotezo potrdili, in sicer da se največ ropov zgodi v večernih urah. Po izračunu se je izkazalo, da je bilo 35 % ropov storjenih v času med 18:00 do 23:59.
Keywords: ropi, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, statistični podatki, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.10.2017; Views: 1270; Downloads: 139
Full text (1013,07 KB)