| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 391
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
Preiskovanje sumov umora z zastrupitvijo : magistrsko delo
Špela Šoba, 2020, master's thesis

Abstract: Umori z zastrupitvami so kazniva dejanja, ki so v primerjavi z drugimi načini umorov redka. Njihovo odkrivanje ni enostavno. Umor z zastrupitvijo ne vzbuja sumov o storjenem kaznivem dejanju. Tudi kraj dejanja in izbor načina umora nista tipična in zahtevata od preiskovalcev drugačne pristope preiskovanja. Umori z zastrupitvijo so se pojavljali že od nekdaj in še danes veljajo za misteriozna kazniva dejanja, ki odpirajo veliko vprašanj. Storilci namesto po klasičnem orožju posežejo po različnih toksičnih snoveh, ki s svojim delovanjem v odvisnosti od njihovega odmerka lahko povzročijo znake, ki sprva spominjajo na začetek neke bolezni, nato pa se simptomi stopnjujejo in na koncu sledi smrt. Vsaka snov, katere odmerek je dovolj velik, je potencialen strup, ki lahko povzroči znake in simptome bolezni ali smrt. To so bodisi farmacevtski izdelki, čistila, pesticidi, kemikalije, strupene rastline ali živali, droge, kemično orožje, težke kovine itd. Storilec strup izbere glede na to, kako težko ga je odkriti v telesu žrtve, oziroma se ga pri obdukciji in s toksikološkimi preiskavami težko zazna in ki v odvisnosti od odmerka povzroči relativno hitro in gotovo smrt. Poleg izbora primernega strupa je za storilca ključen dober načrt in priprava na dejanje. Pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj morajo preiskovalci tesno sodelovati z zdravstveno stroko, ki pri tem igra ključno vlogo. Ugotovitve zdravnikov, ki so bili v stiku z žrtvijo, lahko razjasnijo marsikatero dilemo. Obdukcija in toksikološke preiskave so v primerih umorov z zastrupitvijo ključne in lahko v najbolj idealnem primeru (če ne gre za izjemno težko izsledljiv strup) podajo odgovore na vsa vprašanja o morebitni zastrupitvi. V primerih, ko gre za zastrupitev z redkim strupom, je potrebno sodelovanje z različnimi institucijami in laboratoriji, ki razpolagajo s primerno opremo za odkrivanje in dokazovanje določenega strupa. V Sloveniji so to med drugim Inštitut za sodno medicino, Institut »Jožefa Stefana«, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo itd. Če se sumi o storjenem kaznivem dejanju pojavijo, ko je truplo že pokopano, sledi izkop trupla (ekshumacija) in ponovna obdukcija ter toksikološke preiskave, da bi se ugotovilo pravi vzrok smrti.
Keywords: magistrska dela, umor, zastrupitev, kriminalistično preiskovanje, sodna medicina, ekshumacija, redki strupi
Published in DKUM: 16.06.2020; Views: 1566; Downloads: 206
.pdf Full text (1,37 MB)

52.
Preiskovanje kraja onesnaženja okolja
Bojan Dobovšek, Robert Praček, Borislav Petrović, 2011, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je na osnovi analize dosedanjih ogledov kraja onesnaženja pripraviti priporočila za postavitev skupin za izvajanje ogledov in izdelati smernice za njihovo delo v bodoče. Avtorji se omejijo na delo ogledne skupine na kraju onesnaženja v Sloveniji. Poskušajo odgovoriti na vprašanje, katera so tista opravila na kraju ogleda, ki so potrebna za kvalitetno izvedbo predkazenskega postopka in kako to izvesti, da pri tem ogledniki ne bi bili pri delu ogroženi ali izpostavljeni nevarnosti. Metode: Avtorji v delu analizirajo dostopne vire in izvedejo pilotsko raziskavo med izvajalci ogledov in predstavniki pravosodja. V ta namen uporabijo metodo intervjuja s posameznimi strokovnjaki, njihove odgovore pa analizirajo in združijo v posamezne segmente. Za obdelavo rezultatov so uporabili model relacijske baze podatkov QFD (Quality Function Deployment – razvitje funkcij kakovosti) oz. znotraj nje t. i. matriko HOQ (House of Quality – Hiša kvalitete). Ugotovitve: Iz analize dela izhaja potreba po vzpostavitvi posebne profesionalne službe, ki bi se ukvarjala s problematiko onesnaženja, predvsem s tehničnega, seveda pa tudi s preiskovalnega vidika. Menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o vzpostavitvi skupine oglednikov, ki bi opravljali tovrstne oglede po celi Sloveniji, ne glede na meje posameznih regij. Ti ekološki ogledniki bi v svojem rednem delovnem času opravljali redna dela kriminalističnega tehnika oz. kriminalista v svoji regiji. Teh skupin bi bilo največ 5, bi pa bile dobro usposobljene in opremljene za delo v primerih onesnaženja okolja. Tako usposobljena skupina bi lahko ustrezno skrbela tudi za svojo varnost in varnost sodelujočih. Praktična uporabnost: Izsledki projekta nam bodo pokazali tista najpomembnejša opravila in znanja, ki jih mora ogledna skupina opraviti in imeti na kraju onesnaženja okolja. Prav tako bodo podane smernice, ki bodo izpostavile vprašanje varnosti in opozorile na samo varnostno obnašanje pri opravljanju ogleda onesnaževanja okolja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prvenstveno analizira izvajanje ogledov onesnaženja okolja v Sloveniji.
Keywords: ekološka kriminaliteta, ogled kraja kaznivega dejanja, onesnaženje okolja, kriminalistično preiskovanje
Published in DKUM: 05.05.2020; Views: 1105; Downloads: 55
URL Link to file
This document has many files! More...

53.
Uporaba sistema "crime linkage" pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Boštjan Doler, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Storilci hujših deliktov s svojim tranzitom skozi različne regije in države ali celo celine, otežujejo delo preiskovalcem zločinov, saj veliko držav še nima uvedenega sistema za prepoznavanje gibanja storilcev hujših deliktov, ter posledično organi pregona oziroma preiskovalci, če med seboj regija ali države ne sodelujejo, med seboj tudi ne morejo povezati zločinov, ki jih je izvršil določen osumljenec v različnih regijah ali državah. Storilci deliktov svoja dejanja ponavadi izvršujejo ves čas z enakim modus operandi sistemom ter se tako tudi isto ali podobno vedejo na kraju, kar pomeni, da dejanja izvršujejo na enak ali podoben način in z enakim ali podobnim vedenjem na samem kraju deliktov. V Veliki Britaniji na Univerzi v Birminghamu so v smislu spremljanja in identifikacije zločinov istega storilca v različnih krajevnih okoliščinah, tako pričeli uvajati sistem »C-LINK« oz. »crime linkage« international network sistem, kar bi lahko na kratko orisali kot pojem povezanosti zločinov. Sistem so počasi pričele prevzemati tudi druge države, naša Policija tega sistema še ne uporablja, čeprav bi glede na lego države in tranzit kriminala, ta sistem morala čimprej uvesti. Zaradi vse večjih razsežnosti kriminala in hujših deliktov, tudi terorizma, je zaradi razcveta in uporabnosti sodobne informacijske tehnologije, uporaba sistema »C-LINK« zelo dobrodošla, saj očitno storilci deliktov izrabljajo nepovezanosti držav med seboj, ter se neovirano gibljejo in izvršujejo delikte. V kolikor pri izvršitvi delikta Policija nima neposrednega dokaza oziroma identifikacije storilca, se tako lahko neidentificiran storilec prosto giblje. Sistem preiskovanja »C-LINK« ali »crime linkage« istega storilca prepozna ali zazna na podlagi vedenja na kraju izvršitve delikta in tako tudi načina storitve delikta, kar preiskovalcem tako pokaže, koliko dejanj je storil nek storilec v določenem časovnem obdobju in v določenih krajevnih okoliščinah, ter kje se je storilec gibal.
Keywords: diplomske naloge, preiskovanje deliktov, storilec delikta, sistem "crime linkage", sodelovanje preiskovalcev, dokazi
Published in DKUM: 16.03.2020; Views: 1095; Downloads: 95
.pdf Full text (306,84 KB)

54.
Kreativne tatvine umetnin : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Denis Burjan, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V kriminaliteto, povezano z umetninami, so največkrat vpletene mednarodno dejavne organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s pranjem denarja, preprodajo prepovedanih drog in izsiljevanjem. Dinamika kaznivih dejanj zoper umetnine je vse večja, storilci pa so vedno bolje organizirani. Najpogostejše tarče tovrstnih združb so cerkve, zasebne umetniške zbirke in muzeji, njihov najbolj zaželeni plen pa so umetniška dela svetovno znanih umetnikov. Najpogostejši motiv storilcev kaznivih dejanj zoper umetnine je pohlep po denarju. Dejstvo, da ima kriminaliteta organiziranih združb mednarodni značaj, da je za odkrivanje tovrstne kriminalitete potrebno posebno znanje, kakor tudi dejstvo, da je pripravljenost dražbenih hiš za sodelovanje pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj še vedno podrejena želji po zaslužku, predstavljata glavne težave pri preiskovanju kriminalitete, povezane z umetninami. Zato je še kako pomembno mednarodno sodelovanje policijskih enot. Avtor na podlagi analize izbranih primerov tatvin umetnin in analize intervjujev strokovnjakov na področju kaznivih dejanj zoper umetnine, opravljenih v nemško in angleško govorečem področju, ponudi poglobljen vpogled v neznani svet delovanja organiziranih kriminalnih združb, opredeli glavne težave pri preiskovanju kriminalitete, povezane z umetninami, in si posledično izoblikuje mnenje o storilcih kaznivih dejanj, kakšen je njihov motiv, kje so ukradene slike in na kakšne načine se le-te prodajo novemu kupcu oziroma kako in na kakšen način izsiljujejo lastnike umetnin. Pri tem si avtor v nalogi prizadeva odgovoriti na dve ključni vprašanji, in sicer prvič, ali so storilci kaznivih dejanj zoper umetnine ljubitelji in poznavalci umetnosti in drugič, ali so tatvine umetnin izvedene za vnaprej znanega naročnika.
Keywords: diplomske naloge, tatvine umetnin, spektakularni primeri, preiskovanje, problemi
Published in DKUM: 26.11.2019; Views: 1074; Downloads: 105
.pdf Full text (562,45 KB)

55.
Globoko učenje in igra dama : diplomsko delo
Jan Popič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu smo zasnovali računalniški program AlphaLady, ki se je sposoben naučiti igranja igre dama brez vnosa človeškega znanja. Za dosego tega smo uporabili vzpodbujevalno učenje, drevesno preiskovanje Monte Carlo in globoke konvolucijske mreže za ocenitev posameznih stanj v igri. Predstavili smo programe Alpha Go, AlphaGo Zero in AlphaZero, na podlagi katerih je zasnovan naš program. Opisali smo uporabljeno ogrodje in teoretično ozadje uporabljenih pristopov. Uspelo nam je naučiti 9 različic programa, pri čemer je vsaka naslednja različica enakovredna ali boljša kot prejšnja.
Keywords: umetna inteligenca, globoko učenje, konvolucijska nevronska mreža, drevesno preiskovanje Monte Carlo, vzpodbujevalno učenje, igra dama
Published in DKUM: 13.11.2019; Views: 2048; Downloads: 251
.pdf Full text (749,47 KB)

56.
Vpetost organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo - odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje : doktorska disertacija
Boštjan Slak, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Organizirana kriminaliteta je globalno percipirana kot ena izmed najresnejših groženj sodobni državni in socialno-družbeni ureditvi. Čeprav lahko v smislu modusa operandi govorimo o zelo starem pojavu, je organizirana kriminaliteta, v terminološki dikciji termin 19. stoletja. Navkljub dejstvu, da tako v smislu modusa operandi, kot v čisto jezikovnem smislu, ne gre za nov pojav, konkretne, globalno sprejete dikcije kaj je organizirana kriminaliteta vseeno še nimamo. Opazno je periodično re-fokusiranje med tem »kdo« je organizirana kriminaliteta in med »kaj je« organizirana kriminaliteta. Omenjena nedorečenost o tem »kaj je« organizirana kriminaliteta, gotovo služi političnim agendam, saj se preko poudarjanja, da organizirano kriminaliteto izvajajo tujci, oziroma neavtohtoni prebivalci neke države ustvarja moralno paniko, ki potem preko stroge represivne politične retorike prinaša politične točke. Na drugi strani se fokusiranje na vrsto kaznivih dejanj, ki prevladujejo znotraj klasične organizirane kriminalitete zakriva storilce beloovratniške in gospodarske kriminalitete, ki dejansko povzroča večjo škodo kot klasična organizirana kriminaliteta. Vpliv (na) gospodarstva se v diskurzu o organizirani kriminaliteti najpogosteje pojavi v navezavi govora o tendencah organizirane kriminalitete po t. i. infiltraciji v formalno gospodarstvo. Slednje je je pogosto videno, kot eno izmed največjih nevarnosti, ki jo povzroča organizirana kriminaliteta, čeprav empirični podatki o obstoju takih groženj niso najbolj preprečljivi (vsaj ne za večino držav). Vseeno pa, četudi skupine organizirane kriminalitete v formalno gospodarstvo ne vstopajo načrtno, fokusirano z izrecnem motivom izvajanja ali prikrivanja kaznivih dejanj so s formalnim gospodarstvom povezane zaradi naravnih denarnih tokov. Vsekakor tudi to ne sme biti spregledano. Neformalna in formalna gospodarska sfera sta neločljivo povezani, saj se vedno del sredstev, zasluženih v eni sferi porabi v drugi. Organizirana kriminaliteta oziroma člani skupin organizirane kriminalitete tu niso izjema, intenzivnost porabe njihovih sredstev v eni izmed sfer variira od višine njihovih (ne)legalnih sredstev in dejanskih razlogov ter želja po delovanju v drugi. V Sloveniji raziskovanje o tovrstni prepletenosti organizirane kriminalitete in formalne ekonomije še ni bilo in zato disertacija predstavlja prvo takšno delo. S klasičnim bi-parcialnem pristopom smo vpogledali v stanje vpetosti organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo v Sloveniji. Prvi del disertacije zajema poglobljen in obsežen pregled literature, drugi pa empirično več dimenzionalno raziskovanje, pri katerem je bila za poglavitno metodo uporabljen pregled tožilskih spisov, druga metoda pa strukturirani intervjuju z osebami, ki se pri svojem delu srečujejo s odkrivanjem, preiskovanjem in sojenjem v primerih organizirane kriminalitete. Na podlagi dostopnih podatkov ugotavljamo, da v Sloveniji obseg vpetosti klasične organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo ni alarmantne obsežnosti. Med motivi, ki zavisijo od tipa dejavnosti s katero se ukvarjajo poslovni subjekti, ki jih imajo v lasti člani skupine organizirane kriminalitete in tipa kriminalne dejavnosti s katero se le ti ukvarjajo, prevladuje želja po legalnem podjetništvu. V primeru ko gre za izkoriščanje prostitucije, pa so poslovni subjektu uporabljeni tudi za olajševanje oziroma prikrivanje tovrstne aktivnosti. V Sloveniji se direktno preiskovanje vpetosti (infiltracije) organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo RS ne izvaja, se pa posredno preko finančnih preiskav, vseeno pogleda v ekonomsko vedenje članov skupin organizirane kriminalitete. V tem obziru, se nakazuje, da so same finančne preiskave dobro narejene in preiskovalci dovolj usposobljeni, toda največji problem predstavlja zakonodaja na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki onemogoča ustrezno delovanje na tovrstnem področju. Prav tovrstna zakonodaja predstavlja problem tudi na področju preisk
Keywords: organizirana kriminaliteta, formalna ekonomija, vpetost, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje, doktorske disertacije
Published in DKUM: 08.11.2019; Views: 2398; Downloads: 365
.pdf Full text (2,48 MB)

57.
Preiskovanje insolvenčnih kaznivih dejanj in drugih oblik oškodovanja upnikov : magistrsko delo
Dajana Kapel, 2019, master's thesis

Abstract: Insolventnost je finančni položaj dolžnika, ki nastane ob trajnejši nelikvidnosti in predstavlja predpostavko in razlog, za začetek postopkov zaradi insolventnosti. Sam začetek postopkov zaradi insolventnosti sicer še ne pomeni, da je bilo storjeno kaznivo dejanja, vendar sama posledica zbuja sum storitve oziroma kršitve varstva poslovanja gospodarskih družb. Insolvenčna kazniva dejanja predstavljajo poseben segment gospodarske kriminalitete, ki sicer še nima statusa samostojnega subjekta. V bistvenem insolvenčna kazniva dejanja razumemo kot kazniva dejanja, katerih posledica je začetek enega od postopkov zaradi insolventnosti. Taka dejanja predstavljajo predvsem načrtno slabšanje premoženjskega položaja dolžnika, oziroma lahko gre na drugi strani tudi za povečevanje obveznosti (prezadolženost). Enako kot pri gospodarski kriminaliteti na splošno velja, da domnevna škoda, ki nastane s tovrstnimi kaznivimi dejanji je velika. Preiskovanje insolvenčne kriminalitete predstavlja kompleksno in zahtevno področje, ki od preiskovalcev zahteva obilne izkušnje in znanja s področja prava, gospodarskega poslovanja, računovodstva, davčne zakonodaje, varstvoslovja, ipd.. V določenih primerih se zahteva tudi specifično znanje glavne dejavnosti preiskovane družbe. Težavnost se pojavi že pri samem odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj, saj se ta velikokrat skrivajo v obliki običajnega gospodarskega poslovanja. Dodatna težavnost predstavlja tudi to, da so taka dejanja (poslovni dogodki) velikokrat varovana s poslovno tajnostjo. Namen pregona insolvenčne kriminalitete je v širšem smislu zavarovanje gospodarstva in pravnega poslovanja družb. V ožjem smislu gre za zavarovanje interesov in pravic upnikov in drugih oseb, ki so povezane s poslovanjem družbe.
Keywords: insolventnost, prisilne poravnave, stečajni postopki, insolvenčna kazniva dejanja, prevare, storilci, oškodovanci, preiskovanje, primeri, študije primerov, SCT, magistrska dela
Published in DKUM: 20.06.2019; Views: 1233; Downloads: 183
.pdf Full text (1,04 MB)

58.
Uporabnost profiliranja pri preiskovanju serijskih umorov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Enej Samaržija, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Fenomen serijskega umora spremlja človeštvo že od nekdaj, kljub temu pa je bil kot tak definiran šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Serijski morilci so med slavnejšimi kriminalci pa vendar o njih in razlogih za njihovo početje vemo zelo malo. V diplomski nalogi obravnavamo osnovne dejavnike morilske osebnosti in morebitne razloge za njihovo početje. V Združenih Državah Amerike, kjer so serijski morilci najdejavnejši (oz. vsaj največkrat zaznani) so pri FBI razvili metodo, ki naj bi bilo učinkovito sredstvo v preiskavah morilcev, ki morijo brez vidnega motiva. Nastalo je profiliranje, ki je temljijo na intervjujih z obsojenimi večkratnimi morilci. Po začnetnemu zanosu je metoda hitro postala tarča kritik strokovne javnost, med tem ko je bila laična javnost profilerjem zelo naklonjena (verjetno tudi kot posledica propagande v filmski industriji). V diplomski nalogi spoznamo različne pristope k profiliranju in glavna načela na katerih temeljijo ter skušamo ugotoviti utemeljenost zaupanja, ki ga laiki in tudi preiskovalci imajo v to metodo. Skozi teorijo, znanstvene raziskave in analizo uporabe v praksi spoznamo, da profiliranje nima pomembnejšega pridonosa k razrešitvi serijskih umorov kljub občasni točni napovedi karakteristik iskanega zločinca. Razloge za neuporabnost vidimo v neprofesionalizaciji profiliranja samega, utemeljitvah na podlagi netočnih ali nepodprtih predpostavk o serijskih morilcih ter preveliki posplošenosti opisov. Kljub trenutni neuporabnosti profiliranja smo mnenja, da je nadaljnji razvoj profiliranja smiseln, vendar s podporo ostalih ved na področju preiskovanja serijskih umorov, ki bodo pripomogle k večji uporabnosti te razvijajoče se metode.
Keywords: diplomske naloge, serijski morilci, profiliranje, preiskovanje serijskih umorov, psihopatija
Published in DKUM: 13.02.2019; Views: 1575; Downloads: 296
.pdf Full text (1,00 MB)

59.
Svetovni splet kot vir informacij v kriminalističnem preiskovanju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nina Pavlin, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pridobivanje informacij s pomočjo spleta je prisotno že vse od iznajdbe interneta. Pravzaprav je to njegova primarna funkcija. Prav zaradi tega so njegove prednosti začeli izkoriščati tudi preiskovalci. Z njim si lahko pomagajo pri preiskavah kaznivih dejanj, ki so storjena s pomočjo računalnika, pri čemer so najpogostejša kazniva dejanja spletne goljufije in vdori v informacijske sisteme, kot tudi pri klasičnih kaznivih dejanjih, kot je denimo trgovina z ljudmi ali otroška pornografija, pri kateri storilci na spletu puščajo sledi in dokaze, ki so ključnega pomena pri njihovem odkrivanju. V zadnjem obdobju je svoj razcvet doživel tudi »globoki splet«, s katerim je pridobivanje za preiskovanje koristnih informacij oteženo, saj na njem prevladuje popolna anonimnost. Ko govorimo o spletu, ne moremo mimo socialnih omrežij, ki so v naši družbi postala del vsakdanjika in prava zakladnica informacij. Ljudje se niti ne zavedajo, kaj vse objavljajo na socialnih omrežjih, saj jim zavetje računalnika in razsežnost socialnega omrežja ponujata občutek varnosti in anonimnosti. Socialna omrežja so, zaradi lahke dostopnosti, povsod po svetu začeli izkoriščati razni ekstremisti in teroristi, predvsem za novačenje novih članov. Z informacijami na spletu si pri preiskovanju največ pomagajo policisti in kriminalisti. Največ znanja na tem področju imajo kriminalisti in preiskovalci na Oddelku za računalniško kriminaliteto, na katerem poskrbijo, da so vse naprave in informacije pravilno zasežene in obdelane za primeren dokazni postopek na sodišču. Ker pa splet ne pozna meja, je pri preiskovanju kaznivih dejanj zelo pomembno mednarodno policijsko sodelovanje, za katerega v Sloveniji skrbijo v Sektorju za mednarodno policijsko sodelovanje.
Keywords: diplomske naloge, Internet, kriminalistično preiskovanje, socialna omrežja, globoki splet
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1575; Downloads: 107
.pdf Full text (1,79 MB)

60.
Drevesno preiskovanje Monte Carlo v igri Havannah
Vanesa Krajnc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavimo namizno igro Havannah in algoritem drevesnega preiskovanja Monte Carlo. Slednji je v zadnjih letih pripomogel k občutno boljši zmogljivosti računalniških igralcev v kompleksnih namiznih igrah s popolno informacijo, med katere spada tudi Havannah. Implementiramo tri računalniške igralce igre Havannah: prvi uporablja osnovno različico drevesnega preiskovanja Monte Carlo, drugi uporablja algoritem hitrega ocenjevanja vrednosti akcij, tretji pa kombinacijo drevesnega preiskovanja Monte Carlo s hitrim ocenjevanjem vrednosti akcij. Na koncu primerjamo vse tri igralce v medsebojnih igrah in v igrah proti človeškemu nasprotniku.
Keywords: igra na deski Havannah, drevesno preiskovanje Monte Carlo, hitro ocenjevanje vrednosti akcij, igre s popolno informacijo
Published in DKUM: 14.11.2018; Views: 1509; Downloads: 150
.pdf Full text (1,47 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica