31. Nasilje odraslih otrok nad starši: odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje : doktorska disertacijaMonika Klun, 2023, doctoral dissertation Abstract: Nasilje v družini je družbeni problem, ki je kljub večji družbeni senzibilnosti še vedno prisoten. Pomemben del področja nasilja v družini predstavlja nasilje odraslih otrok nad starši, ki ga spremljajo številni miti in stereotipi. Žrtve doživljajo občutke sramu, strahu, krivde in druge občutke duševne stiske ob dejstvu, da nad njimi izvaja nasilje njihov otrok. Miti in stereotipi, skupaj z doživljanjem tovrstnih občutkov vplivajo na odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje tovrstnih primerov. V pričujoči doktorski disertaciji predstavljamo raziskavo o kriminalističnih vidikih odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja nasilja odraslih otrok nad starši v Sloveniji. Raziskavo smo izvedli z uporabo dveh kvalitativnih metod. V prvem delu smo analizirali 46 policijskih, tožilskih in sodinih spisov iz obdobja 2010–2013, v drugem delu pa smo izvedli fokusni skupini s strokovnjaki na področju zdravstva in socialnega dela ter strokovnjaki iz področja kazenskega pravosodja.
V raziskavi smo ugotovili, da je premoženjski motiv le eden izmed motivov za izvrševanje nasilja nad starši, pri čemer brezposelnost, težave pri iskanju zaposlitve in finančne težave niso edina značilnost storilcev. Nasilje namreč izvajajo tako otroci s finančnimi težavami kot otroci brez tovrstnih težav. Otroci s finančnimi težavami so bolj fizično nasilni, od staršev pričakujejo finančno podporo, otroci brez finančnih težav pa starše zanemarjajo ali jih izsiljujejo glede premoženja, ki bi ga lahko dobili po njihovi smrti. Ugotovili smo, da nasilje odraslih otrok nad starši ne izhaja iz konfliktov, ki se pojavljajo ob skupnem bivanju. Konflikti se dogajajo v vseh družinah in življenje ob sobivanju lahko ustvarja konflikte, ki v nekaterih primerih prerastejo v nasilje. Konflikti so lahko povod za nasilje, niso pa edini vzrok nasilja. Ugotovili smo, da fizični znaki nasilja niso najpogosteje opaženo znaki fizičnega nasilja odraslih otrok nad starši, temveč so najpogosteje prisotni psihološki znaki. Nadalje smo ugotovili, da se ogledi krajev kaznivih dejanj v primerih fizičnega nasilja opravljajo redko (17, 5 %). Ugotovitve raziskave kažejo, da so v vseh kazenskih zadevah, ki so se končale z obsodilno sodbo in izrečeno kaznijo zapora, kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih. V 75 % kazenskih zadev, v katerih je bila izrečena pogojna obsodba so kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih.
V Sloveniji problematika nasilja odraslih otrok nad starši ni raziskana, v tujih raziskavah so obravnavani njeni sociološki, psihološki in psihiatrični vidiki. Nekaj je tudi raziskav, ki preučujejo družbena stališča do tega pojava. Raziskava o kriminalističnih vidikih odkrivanja preiskovanja in dokazovanje še ni bila izvedena, zato je v pričujoči doktorski disertaciji prva, ki tematiko obravnava iz tovrstnih vidikov. Keywords: nasilje nad starejšimi, nasilje odraslih otrok nad starši, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 587; Downloads: 179
Full text (2,79 MB) |
32. Nosljive naprave in preiskovanje kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIsabel Češljar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Nosljive naprave so elektronske naprave, ki se nosijo, uporabljajo ali zaužijejo in so zasnovane za merjenje ali zajemanje podatkov v digitalni obliki brez posredovanja uporabnika. Dve izmed najbolj priljubljenih vrst nosljivih naprav sta pametne ure in sledilniki aktivnosti. Gre za naprave, ki zaradi skorajda celodnevne prisotnosti na ali v bližini osebe ustvarijo ogromno količino podatkov. Posledično lahko informacije, ki jih pridobimo iz takšnih naprav, služijo kot dokaz v kazenskem postopku.
Cilj zaključnega dela je zbrati in predstaviti ugotovitve že izvedenih raziskav o nosljivih napravah tako, da bi omogočale preiskovalcem dobro razumevanje pridobljenih podatkov za potrebe dokazovanja v kazenskem postopku.
V delu najprej pojasnimo nekaj temeljnih pojmov, kot so internet stvari in storitve v oblaku, nosljive naprave in digitalna forenzika. Nato opišemo proces pridobitve podatkov iz takšnih naprav in naštejemo, katere podatke o žrtvi in storilcu kaznivega dejanja lahko iz njih pridobimo. Osredotočimo se še na izzive, povezane z nosljivimi napravami v povezavi s preiskovanjem kaznivih dejanj, in ali so podatki, pridobljeni iz takih naprav, dopustni kot dokaz v kazenskem postopku v Sloveniji.
V zaključku povzamemo glavne ugotovitve: Proces pridobitve podatkov iz nosljivih naprav je zelo podoben pridobivanju podatkov iz ostalih naprav, a z nekaj edinstvenimi izzivi, kot so npr. netočnost časa in datuma, odvisnost naprave od GPS, raznolikost naprav. Ključni podatki o kaznivem dejanju, ki jih lahko izvemo, so podatki, ki kažejo na čas in lokacijo smrti žrtve, pot gibanja žrtve ali storilca, občutek vznemirjenja, omamljenost žrtve, ali pa ti podatki kako drugače podprejo ali omajajo resničnost osumljenčevega alibija. V slovenskem kazenskem postopku bi bili lahko takšni dokazi dopustni, če zanje velja avtentičnost, integriteta, preverljivost, vsebinska celovitost in zanesljivost. Keywords: nosljive naprave, digitalna forenzika, preiskovanje kaznivih dejanj, diplomske naloge Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 527; Downloads: 76
Full text (778,17 KB) |
33. Vidik zahodnih držav na razvoj kriminalistike v času in na ozemlju Sovjetske zveze : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Šumak, 2023, undergraduate thesis Abstract: V literaturi lahko pogosto beremo o razvoju zahodne kriminalistike, kamor spada razvoj policije v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike, redkeje pa je omenjen razvoj vzhodne kriminalistike. Namen diplomskega dela je bil raziskati pogled zahodnih držav na razvoj kriminalistike v času in prostoru Sovjetske zveze od njenega začetka do njenega razpada ter vpliv na obdobje po razpadu. Sovjetska zveza je v okviru Ljudskega komisariata za notranje zadeve ustanovila milico, ki je opravljala funkcijo redne policije. Njene naloge so bile bolj tradicionalno usmerjene, medtem ko je bila Cheka (rus. Vserossijskaya Chrezvychajnaya Komissiya, slov. Vseruska izredna komisija za boj proti kontrarevoluciji in sabotažam) kot tajna policijska organizacija usmerjena k boju proti poskusom in dejanjem kontrarevolucije in sabotaže. Chekin naslednik je bil Komite državne varnosti (KGB), ki je med hladno vojno veljal za eno najboljših varnostno-obveščevalnih služb. Komunistična partija Sovjetske zveze je imela kot glavna politična stranka nadzor nad skoraj vsem, tudi nad preiskovanjem kaznivih dejanj, pri čemer so bili storilci političnih kaznivih dejanj (tj. osebe, ki so predstavljale nevarnost vodilnim) bolj na udaru kot storilci klasičnih kaznivih dejanj. V posovjetskem času se je stopnja kriminalitete drastično dvignila, poslabšanju ekonomskih pogojev pa je botroval tudi nadaljnji razvoj organizirane kriminalitete. Keywords: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, komunizem, Sovjetska zveza, diplomske naloge Published in DKUM: 08.08.2023; Views: 534; Downloads: 79
Full text (913,71 KB) |
34. Načrtovanje in izvedba akcije iskanja pogrešanih oseb : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloIvan Grgić, 2022, undergraduate thesis Abstract: Namen te diplomske naloge je predstaviti pojem pogrešanih oseb in analizirati smernice dela policije pri obravnavi prijav pogrešanih oseb. Za pogrešane osebe veljajo osebe, ki so se iz svojega običajnega življenjskega okolja oddaljile po svoji ali proti svoji volji, glede na njene dotedanje življenjske navade, običaje, stike, aktivnosti in druge okoliščine pa v nekem razumnem roku ne obstajajo podatki o njihovem novem prebivališču ali usodi. Večina oseb, ki so bile prijavljene kot pogrešane, se je vrnila kmalu po izginotju, ne da bi utrpele neko bolečino ali poškodbo. Majhen odstotek pogrešanih pa se poškoduje ali so žrtve kaznivih dejanj. V okviru iskanja pogrešanih oseb je potrebno razlikovati med pojmoma reševanje in iskanje. Reševanje se izvaja v primeru domneve, da je pogrešana oseba živa. Iskanje pa se izvaja, ko se z veliko verjetnostjo oceni, da pogrešana oseba ni več živa. V takih primerih je naloga iskanja najti truplo pokojnika. Posebej pomembno pri iskanju in reševanju je logično in natančno načrtovanje ter izbira načina in taktike iskanja glede na razpoložljiva dejstva. Ena pomembnejših nalog policije pri preiskovanju pogrešanih oseb je tudi zagotavljanje podpore ožji družini in bližnjim prijateljem. V nekaterih primerih namreč travma, povezana s takšnim dogodkom, postavi družino in prijatelje pogrešane osebe pod hud osebni pritisk, zlasti če so v preiskavo vključeni mediji. Prav tako pomembna naloga policije je po končanem iskanju ugotoviti dejanske razloge in motive za izginotje, da bi s tem zmanjšali možnost ponovitve dejanja. Keywords: preiskovanje pogrešanih oseb, motivi izginotja, tveganje izginotja, iskalne akcije, delo policije, diplomske naloge Published in DKUM: 21.11.2022; Views: 906; Downloads: 232
Full text (3,14 MB) |
35. Preiskovanje kriminalitete v povezavi s pasjimi farmami in nezakonitimi prodajami psov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBlaž Klančar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Statistike o številu lastništev psov kažejo, da so psi kot domači ljubljenčki izredno popularni in lastništva psov na globalni ravni dosegajo milijonske številke. Ker je povpraševanja po nakupu psov veliko, temu sledi tudi ponudba rejcev. Nekateri posamezniki, ki nimajo dovolj finančnih sredstev ali želijo rešiti zapuščene živali, se zato odločijo za posvojitev psov iz zavetišč. Drugi pa se iz različnih vzrokov odločijo za nakup psa z rodovnikom oziroma nakup psa, ki je kar se da podoben pasemskemu, pa nima rodovnika. Gre za (ne)čistokrvne pse brez rodovnika. Ti slednji lahko prihajajo s tako imenovanih pasjih farm, kjer sta zdravje in dobrobit teh živali vprašljiva, obenem pa gre lahko za kriminalno ozadje. Nakazujejo se tudi indici, da gre za mednarodno organizirano kriminaliteto, v kateri sodelujejo preprodajalci in upravljavci pasjih farm.
Z zavestnim nakupom psa s pasjih farm ali nezavednim, ko žival nič hudega sluteči odkupimo od preprodajalca, podpiramo nezakonit trg in pa posredno tudi mučenje živali.
Preiskovanje tovrstne kriminalitete je kompleksno in proučevanje kompleksnosti preiskovanja kriminalitete v zvezi s pasjimi farmami in nezakonite prodaje psov je namen zaključnega dela, saj ugotavljamo, da v slovenskem prostoru tej tematiki še ni posvečeno dovolj pozornosti.
V zaključnem delu je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov iz primarnih in sekundarnih virov domače in tuje literature, pri čemer je bila uporabljena deskriptivna metoda z namenom opisovanja in pojasnjevanja pojavov v okviru zaključnega dela.
Izvedeno je bilo tudi kratko anketiranje. Vprašalnik je bil namenjen osebam, ki imajo izkušnjo nakupa psa. Vprašanja so se navezovala predvsem na nakup psov brez rodovnika in pa morebitne posledice ter oškodovanja kupcev.
Rezultat ankete je pokazal, da je 46 % vprašanih v preteklosti že kupilo psa brez rodovnika, ki naj bi bil čistokrven, glavni razlog pa je bila nižja cena od rodovniškega. Plačilo je bilo večinoma opravljeno z gotovino, s prodajalcem pa so komunicirali prek telefona. Približno ena tretjina psov je pričela kazati znake bolezni. Slaba polovica tistih vprašanih, ki so kupili psa brez rodovnika, trdi, da so bili v fazi nakupa zavedeni oziroma prevarani. Zgolj 4 % anketiranih so potencialne prevare prijavili inšpekcijskim službam, nihče pa Policiji. Keywords: pasje farme, kriminaliteta, preiskovanje, diplomske naloge Published in DKUM: 10.10.2022; Views: 671; Downloads: 53
Full text (2,74 MB) |
36. Preiskovanje prometnih nesreč, ki so posledica samomora : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Puhek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Prometna nesreča, ki je posledica samomora, predstavlja namerno povzročeno nesrečo v prometu z namenom, da si povzročitelj odvzame lastno življenje. Povzročitelj najpogosteje želi prikazati, da je bil dogodek nenačrtno povzročen, sam pa je bil žrtev nezaželene situacije. Ker gre za metodo samomora, ki jo je zaradi pogostosti prometnih nesreč lahko fingirati, predstavlja izziv za preiskovanje. V prvi fazi preiskovanja prometne nesreče IV. kategorije s smrtnim izidom mora preiskovalec dobiti sum, da gre za sumljivo prometno nesrečo, v kasnejših fazah pa mora biti pozoren na določene indice, ki bi nakazovali na samomor. Imeti mora ustrezne kompetence tako na področju zakonodaje, policijskih postopkov kot tudi izkušnje ter interes. Potrditi takšno metodo samomora je kljub sumom, ki jih ima preiskovalec, težko. Posamezen indikator namreč še ne potrjuje samomora. Najpogosteje na to nakazujejo: sam način vožnje (v nasprotno smer po avtocesti, trčenje v steber mostu, v tovorno vozilo), materialne sledi na kraju dejanja (odsotnost sledov zaviranja) in poslovilno pismo. Brez kadra z ustreznimi kompetencami, da prepozna posamezne indice, so takšni samomori obravnavani kot prometne nesreče. V zaključnem delu smo zato definirali sumljive prometne nesreče in metodo samomora z namernim trčenjem. Predstavili smo vse faze preiskovanja prometne nesreče s poudarkom na ogledu kraja dejanja, z namenom ugotovitve indicev, ki nakazujejo, da bi v dotičnem primeru potrdili sume, ki nakazujejo na samomor. Da bi ugotovili stanje v praksi in okoliščine, s katerimi se srečujejo preiskovalci pri obravnavi takšnih primerov, smo izvedli intervju s preiskovalcem. Menimo, da bi bilo relevantno voditi statistiko na področju takšnih samomorov v prometu. Pogostejša uporaba črnih skrinjic in izvedenstva cestnoprometne stroke bi lahko omogočila hitrejšo prepoznavo tovrstnih samomorov. Keywords: indici, preiskovanje, diplomske naloge Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 739; Downloads: 235
Full text (1,53 MB) |
37. Vloga detektiva pri preiskovanju nezvestobe : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAleksander Godler, 2022, undergraduate thesis Abstract: Preiskovanje nezvestobe velja za eno najbolj delikatnih detektivskih opravil, ki vzbuja veliko etičnih in moralnih vprašanj. Ponavadi je to tudi tisto opravilo, zaradi katerega širša javnost detektive pozna. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da se bodo detektivi tudi v prihodnosti ukvarjali s preiskovanjem nezvestobe, zaradi česar je smiselno pridobiti globlje razumevanje njihove vloge pri tovrstnih primerih. Samo javno mnenje o delu detektiva pa je v Republiki Sloveniji precej popačeno in v veliki meri temelji na gledanju televizijskih nanizank ter filmov. Diplomsko delo se osredotoča tudi na nevarnosti, ki jim je detektiv pri tovrstnih primerih izpostavljen. Ugotovitve imajo podlago v intervjujih in anketi s slovenskimi detektivi, ki opisujejo detektivsko delo kot stresno, naporno, nepredvidljivo, razburljivo, nevarno in dinamično. Samo preiskovanje pa je velikokrat oteženo zaradi najrazličnejših omejitev, kjer izstopa pričakovana zasebnost. Detektiv mora pri preiskovanju nezvestobe reagirati hitro, a previdno, da ne prekorači mej zakonitosti. Samega povpraševanja po detektivih za preiskovanje nezvestobe je v Republiki Sloveniji veliko, kar pomeni, da imajo detektivi s tem veliko dela, pa tudi zaslužka. Pri mednarodni primerjavi je bilo ugotovljeno, da se države razlikujejo predvsem v tem, da dokazi o nezvestobi ponekod vplivajo na postopke sodišč, podrugod pa ne. Veliko razlik pa se je pokazalo tudi pri uporabi tehničnih sredstev. Hrvaški detektivi lahko uporabljajo sledilno napravo, v drugih proučevanih državah pa se tega ne sme. Za razliko od slovenskih detektivov, imajo hrvaški in ameriški celo pravico do hrambe in nošenja orožja. Ugotovljeno pa je bilo, da je detektivsko preiskovanje nezvestobe v vseh primerjanih državah prisotno v veliki meri. Keywords: detektivi, detektivska dejavnost, zasebni preiskovalci, preiskovanje nezvestobe, diplomske naloge Published in DKUM: 13.09.2022; Views: 486; Downloads: 96
Full text (1,53 MB) |
38. Izolacija in preiskovanje DNK pridobljene iz neprepoznavnih človeških posmrtnih ostankov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaja Lovko, 2022, undergraduate thesis Abstract: DNK je specifična za vsakega posameznika, zato je pri ugotavljanju identitete zelo uporabna. Uporablja se v civilne in kriminalistične oziroma kazenske namene. Klasični načini prepoznave, kot so obrazna prepoznava svojcev, pregled in primerjava prstnih odtisov in rentgenski posnetki so včasih lahko oteženi oziroma onemogočeni. V teh primerih se forenzični strokovnjaki poslužujejo ugotovitve identitete na podlagi analize DNK. Analiza pa je uspešna le če imamo dovolj kakovostnega vzorca DNK s trupla in primerjalni vzorec (lahko je zobna ščetka, mlečni zobje, histološki preparati ...). A včasih analiza ni uspešna tudi če smo vzorcu s trupla določili profil DNK, kar pomeni, da identitete trupla ne moremo potrditi. Vzorci za pridobitev DNK so lahko različni, to so kosti, zobje, lasje in nohti, na podlagi stanja posmrtnih ostankov pa se forenzični strokovnjaki odločijo za enega izmed njih. Skozi ves proces so pozorni na kontaminacijo vzorcev in način shranjevanja. Kateri vzorec bodo forenzični izvedenci izbrali je ključnega pomena za nadaljno preiskavo. za ekstrakcijo DNK uporabljajo nekaj različnih metod, katero uporabijo pa je odvisno od količine in stanja pridobljenega vzorca. Sledi analiza, ki pa ne bo uspešna če ene bomo imeli dovolj koncentrirane DNK, ki jo dosežemo z metodo PCR. Za analizo se uporablja metoda kapilarne elektroforeze. Ves postopek v napravi je avtomatiziran, končni rezultat pa so elektroferogrami oziroma profili STR, na podlagi katerih forenzični strokovnjaki interpretirajo rezultate. Keywords: diplomske naloge, DNK, ekstrakcija, preiskovanje, človeški posmrtni ostanki, profiliranje DNK Published in DKUM: 22.06.2022; Views: 717; Downloads: 76
Full text (1,24 MB) |
39. Preiskovanje tihotapljenja ljudi : magistrsko deloDamjan Apollonio, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava preiskovanje tihotapljenja ljudi s kriminalističnega vidika. V teoretičnem delu magistrskega dela je opredeljen termin organizirane kriminalitete, razlike in povezanost med tihotapljenjem ljudi ter trgovino z ljudmi, pravna ureditev tihotapljenja ljudi v Sloveniji, našteti so ključni kriminalistični ukrepi predkazenskega postopka preiskovanja teh specifičnih kaznivih dejanj, t.i. klasični kriminalističnimi ukrepi in prikriti preiskovalni ukrepi, pomen mednarodnega sodelovanja in sodelovanja policije s tožilstvom. V nadaljevanju magistrskega dela je predstavljen empirični del, ki temelji na raziskavi, le-to pa smo opravili s pomočjo spletne ankete, ki je bila posredovana kriminalistom na državnem in regionalnem nivoju, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi. Z raziskavo smo ugotovili, da med kriminalisti zaposlenimi na državnem in regionalnem nivoju, glede mnenja o pomembnosti dejavnikov klasičnih kriminalističnih ukrepov, kot ukrepov za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi, v populaciji ni razlik. Ugotovili smo tudi, da med formalno stopnjo izobrazbe kriminalistov in njihovo oceno dejavnika sodelovanja s tožilstvom na podlagi uredbe, ki po mnenju kriminalistov vpliva ali tudi ne vpliva na uspešnost preiskovanja tihotapljenja ljudi, ne obstaja povezanost v populaciji. Potrdili pa smo, da da med kriminalisti zaposlenimi v policiji manj kot 20 let in več kot 20 let, glede mnenja o pomembnosti dejavnika prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, kot ukrepa za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi, v populaciji ni razlike. Keywords: organizirana kriminaliteta, tihotapljenje ljudi, kriminalistično preiskovanje, kriminalistični ukrepi, prikriti preiskovalni ukrepi, magistrska dela Published in DKUM: 22.11.2021; Views: 1299; Downloads: 214
Full text (1,69 MB) |
40. Serijski morilci : psihološke značilnosti in preiskovanjeJerneja Čuš, 2021, undergraduate thesis Abstract: Na začetku diplomskega dela je na kratko opisano, kdo so serijski morilci in kaj jih najbolj opredeljuje. V nadaljevanju je osrednja tema, kako jih predvsem težavno otroštvo oblikuje v tako hladnokrvne morilce in kakšne so njihove psihološke značilnosti, da lahko izvajajo tako krute in tudi večkratne umore. Zanimalo nas je tudi, kako lahko izvajajo tako krute umore, brez da bi občutili obžalovanje. Čeprav raziskave kažejo, da je večji delež serijskih morilcev moškega spola, smo na kratko opisali tudi ženske – serijske morilke. Na podlagi tega smo ugotovili, da so si med seboj osebnostno precej podobni, vendar bi naj ženske ubijale na manj brutalen način kot moški. Ker obstaja več različnih vrst serijskih morilcev, smo opisali tudi po našem mnenju najhujše serijske morilce po načinu storitve umorov – nekrofile. Po prebiranju virov na to tematiko nas je zgrozilo dejstvo, da obstajajo ljudje, ki so sposobni še spolno občevati s kruto umorjenimi trupli. Ker nas je zanimalo tudi preiskovanje tako kompleksnih umorov, kot jih izvedejo serijski morilci, je v drugem delu diplomskega dela opisano, zakaj za seboj vedno pustijo tako imenovani morilčev podpis in kako dolgo lahko traja, da se tako spretnega morilca sploh izsledi. Ker se tematika diplomske naloge nanaša na psihološke značilnosti serijskih morilcev, smo se pri opisovanju preiskovanja osredotočili predvsem na temo profiliranja. Opisali smo tudi možne kazni, ki doletijo tako krute morilce, pri nas v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Za lažje razumevanje vsebine je v zaključku še na kratko opisan znan slovenski primer serijskega morilca Metoda Trobca. Na podlagi zastavljenih hipotez smo med raziskovanjem in pisanjem diplomske naloge ugotovili, da smo hipoteze zastavili pravilno, saj smo jih lahko preverili z različnimi viri oziroma avtorji.
Keywords: diplomske naloge, serijski morilci, psihološke značilnosti, umori, preiskovanje Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 1673; Downloads: 235
Full text (1,29 MB) |