1. Sodobna forenzika mobilnih elektronskih naprav : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAndrej Fevžer, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno področje sodobne forenzike mobilnih elektronskih naprav, kot poddisciplina digitalne forenzike. Celoten postopek forenzične preiskave vključuje faze identifikacije, zbiranja dokazov, pregleda podatkov, analize in poročanja. Vse faze vključujejo načela digitalne forenzike, med katerimi sta najpomembnejši dokumentiranje dokazov oz. revizijska sled ter ohranjanje integritete podatkov, na način da ne pride do sprememb podatkov. Slednje se zagotovi s pomočjo procesa zavarovanja podatkov, tako, da se ustvari delovna kopija originala, ki se kasneje uporablja za preiskavo. V diplomskem delu je podano razumevanje različnih metod, vključno z logično, fizično in datotečno ekstrakcijo.
Razvoj področja digitalne forenzike mobilnih elektronskih naprav je zaznamovalo predvsem prilagajanje specifičnim značilnostim, po katerih se mobilne naprave ločijo od tradicionalnih računalnikov, npr. nove vrste podatkov in dostopnost le teh. Za lajšanje izzivov pa se znotraj omenjenega področja uporabljajo tudi sodobne rešitve, kot so avtomatizacija procesov in uporaba umetne inteligence. V Sloveniji uporaba tovrstne tehnologije še ni zakonsko urejena, sicer pa področje natančneje določa Zakon o kazenskem postopku, ki opredeljuje postopke zasega, zavarovanja in preiskave elektronskih naprav. Pravno področje je tudi tisto, na katerem se preiskovalci srečujejo z največ izzivi, saj dostop do podatkov pogosto omejujejo sodne odredbe in zahteve, da uporabnik privoli v izročitev podatkov. Pomembno je tudi vprašanje mednarodnega sodelovanja preiskovalnih organov. Tehnične omejitve pa izvirajo predvsem iz vse večje kompleksnosti mobilnih elektronskih naprav ter pomanjkanja enotnih orodji in njihovih standardov.
Ključne besede: forenzične preiskave, tehnološki razvoj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 86
 Celotno besedilo (776,99 KB) |
2. |
3. Policija in preiskovanje pomorov čebel : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGorazd Medved, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je analiziran problem preiskovanja pomorov čebel, ki so posledica različnih dejavnikov, kot so nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, podnebne spremembe in neustrezne kmetijske prakse. Čebele igrajo ključno vlogo v ekosistemu, njihovo odmiranje pa predstavlja velik okoljski in gospodarski izziv. Raziskava je zajemala analizo zakonodaje, statističnih podatkov in intervjujev s strokovnjaki, pri čemer so bile identificirane pomanjkljivosti v preiskovalnih postopkih in usklajevanju med institucijami.
Rezultati kažejo na potrebo po izboljšanju usposabljanja policistov, prilagoditvi zakonodaje in okrepitvi preventivnih ukrepov. Kot ključna rešitev se predlaga interdisciplinaren pristop in okrepitev sodelovanja med pristojnimi organi, kar bi omogočilo bolj učinkovito obravnavo pomorov čebel ter zmanjšanje njihovega števila v prihodnje.
Ključne besede: pomor čebel, policija, policijske preiskave, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. Etična in pravna spornost pri uporabi tehnik zaslišanja osumljencev - primerjalni pogled : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTara Pahor, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na nadvse pomemben del kazenske preiskave, zaslišanje osumljenca. S pomočjo le-tega se izbira informacije od osumljencev, ki so lahko koristne pri preiskovanju kaznivih dejanj. Etika zasliševanja je dolgo veljala za sivo območje kazenskega pravosodja, vendar z naraščanjem kritičnosti javnosti do pridobitve lažnih priznanj tega sivega območja ni več mogoče prezreti.
Pri zaslišanju se uporablja več tehnik, pri tem pa so najbolj aktualne prisilne oz. manipulativne zasliševalske tehnike, kot je na primer Reidova, ki se uporablja v ZDA. Naprednejši način komunikacije z osumljencem predstavlja metoda kognitivnega intervjuja. Iz literature je mogoče razbrati, da so bile v preteklosti prisilne zasliševalske tehnike standard za zbiranje podatkov o kaznivih dejanjih. Z njihovo pomočjo so preiskovalci pridobili priznanje osumljenca in posledično razrešili primer. S takim razumevanjem prava in opravičevanjem tehnik in načinov zasliševanja, pri katerih je bil važen samo končni rezultat – pridobitev priznanja, so bile zaslišanim posameznikom pogosto kršene temeljne pravice. Ta način zaslišanja osumljencev naj bi s spremembami pravne ureditve in prizadevanjem za varovanje človekovih pravic v nekaterih demokratičnih državah postopoma poskušali izkoreniniti. Pobudo za izboljšave pa gre pripisati bodisi mnogim mednarodnim konvencijam, ki ustanavljajo razne odbore kot nadzorne mehanizme izvajanja državljanskih in političnih pravic, bodisi delovanju medijev, s pomočjo katerih se v javnosti sproža ogorčenje nad nepravilnim ravnanjem.
Ključne besede: kazenske preiskave, tehnike zaslišanja, osumljenci, pravna spornost, etična spornost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (932,40 KB) |
5. Preiskave sledi obuval - namen, omejitve, razultatiAndrej Gerjevič, 2006, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: forenzične preiskave, sledi obuval, proces individualizacije, individualizacija, vrednotenje, stopnje verjetnosti
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 15
Celotno besedilo (240,80 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
