| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pomen prehranjevanja in uživanje tekočin pri dementnem starostniku
Nasiha Rizvić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Zdravstvena nega dementnega starostnika obravnava njegove individualne potrebe na telesnem, duševnem in socialnem področju. Torej v procesu zdravstvene nege poiščemo tiste probleme, ki jih starostnik ne zmore rešiti sam in ga ovirajo pri samostojnem življenju. Metodologija in metode dela: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z uporabo metode opazovanja in merjenja časa dementnega starostnika v začetnem tretjem stadiju demence med hranjenjem in uživanjem tekočin. Po končanem opazovanju in merjenju hranjenja dementnega starostnika pri dveh obrokih tri dni zapored smo izračunali srednjo vrednost časa, za katerega menimo, da je potreben za hranjenje obroka. Rezultati: Ugotovili smo, da je za hranjenje in uživanje tekočin pri dementnem starostniku potrebno porabiti več časa kot za starostnika, ki nima obolenja demence. Pri zajtrku smo porabili 18 minut za hranjenje po izračunu srednje vrednosti, pri kosilu 21 minut. Sklep: Starostnika z demenco spodbujamo k različnim aktivnostim, ki ohranjajo samostojnost, ga usmerjamo ali poskušamo razumeti njegove stiske in težave. Vsaka življenjska aktivnost je zelo pomembna in potrebna, da lahko človek funkcionira. Medicinska sestra mora dobro poznati dementnega starostnika in oceniti njegove sposobnosti psihofizičnih aktivnosti, predvsem koliko je sposoben izvajati fiziološke potrebe. Z zdravstveno vzgojo, svetovanjem in učenjem starostnika ter s pomočjo svojcev bi želeli doseči, da bo ostal dementni starostnik čim dlje samostojen pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti. Za hranjenje dementnega starostnika je potreben čas in strpnost, zahteva tudi veliko znanja, dobro organizacijo dela, profesionalno medsebojno sodelovanje vseh članov negovalnega tima, sodelovanje svojcev, kakor vsakega posameznega starostnika.
Keywords: Ključne besede: demenca, dementni starostnik, prehranjevanje in pitje, hranjenje, zdravstvena nega
Published: 11.06.2012; Views: 1836; Downloads: 296
.pdf Full text (432,84 KB)

2.
Aktivnost prehranjevanja pri pacientu z demenco
Darja Šandor, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Napredovana demenca je ena izmed najpogostejših vzrokov za sprejem starejših ljudi v socialno-varstvene ustanove zaradi daljše življenjske dobe, sodobnega življenjskega sloga in zmanjševanja medgeneracijske povezanosti starejših ljudi s svojci. Starostniki ne morejo kakovostno živeti v svojem prvotnem življenjskem okolju. Diplomsko delo opisuje problematiko demence in v okviru nje posebnosti prehranjevanja pri starostnikih z demenco. V empiričnem delu diplomskega dela smo ugotavljali težave, s katerimi se člani negovalnega tima srečujejo pri hranjenju pacientov z demenco. Raziskava je bila izvedena med člani negovalnega tima v ustanovi Dom starejših Rakičan v aprilu 2011. Rezultati raziskave so pokazali, da so člani negovalnega tima z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami v socialno-varstveni ustanovi dobro poučeni o znakih demence. Najpogostejša motnja pri hranjenju starostnikov z demenco je odklanjanje hrane, katere vzrok je največkrat psihološki, vendar podatki kažejo, da obstajajo še drugi vzroki. Pristop k hranjenju starostnikov z demenco je še vedno preveč pavšalen, saj se premalo uporablja individualni pristop k hranjenju. Po mnenju članov negovalnega tima je uporaba nasogastrične sonde v ustanovi redka. Hranjenje po sondi razumejo kot nujno zlo, da lahko etično poskrbijo za primerni prehranski status pacientov v terminalni fazi demence.
Keywords: starostnik, demenca, prehranjevanje in pitje, člani negovalnega tima, nasogastrična soda
Published: 20.09.2012; Views: 2719; Downloads: 339
.pdf Full text (835,01 KB)

3.
ŠEST PODROČIJ V PORODNI SOBI ZA BOLJŠO PORODNO PRAKSO
Nastja Pavel, 2016, master's thesis

Abstract: Ženska se mora zavedati prednosti babiške oskrbe v primerjavi z zdravniško, ko govorimo o zdravi nosečnici in normalnem poteku nosečnosti ter poroda. Ker v Sloveniji še vedno velja zdravniško voden model oskrbe za zdrave in patološke nosečnosti, je babicam ob vstopu ženske v porodno sobo težje vzpostaviti zaupljiv odnos. Pri delu nas vodijo nizi smernic in protokolov, ki morajo ustrezati času in kraju dogajanja in ki jih po potrebi opustimo oz. prenovimo. Komunikacija igra izredno pomembno vlogo v procesu rojevanja. Prvi stik je ključen za vzpostavitev zaupanja in sodelovanja med babico in porodnico. Zaradi trenutne ureditve zdravstvenega sistema v Sloveniji je babici onemogočeno, da žensko in njene želje spozna pred porodom. Zaradi tega mora ob prvem stiku pridobiti čim več informacij, da se lahko bolj približa porodnim željam in porodnico ustrezno zaščiti med procesom rojevanja. Pomembna je tudi prenatalna priprava. Med porodom bi morale imeti ženske z nizkim tveganjem prosto izbiro o prehranjevanju in pitju, zato ni upravičeno, da jim zdravstveni delavci to omejujemo. Po porodu je potrebno gledati tudi na udobje otroka, zato omogočimo prvo/posvečeno uro in stik koža na kožo med novorojencem in mamo. S tem pripomoremo k procesu navezovanja, stabiliziranju in prilagoditvi novorojenca na zunajmaternično okolje ter izboljšamo osnove za uspešno vzpostavitev dojenja. Nepotrebne intervencije preložimo za vsaj eno uro, intervencije, kot so nameščanje identifikacijskih zapestnic, prekinitev popkovnice, rojstvo placente, oskrba porodne poti, kontrola krvavitev, pa lahko izvedemo tudi, ko je otrok na maminih prsih. S prekinitvijo popkovnice počakajmo vsaj 90 sekund, verniksa novorojencu v porodni sobi ne odstranjujemo, s prvim umivanjem pa počakajmo 24 ur. Izpostavljena področja so pomembni dejavniki za porodno izkušnjo tudi pri patoloških nosečnostih in medicinsko vodenih porodih. Prepoznati moramo, kdaj fiziološko preide v patološko, ob tem strokovno odreagirati in se zavedati, da je lahko tudi medicinsko dokončanje poroda lepa in dobra porodna izkušnja, če smo profesionalni, multidisciplinarno delujemo in imamo ustrezen odnos do porodnice.
Keywords: babištvo, porodni položaji, prehranjevanje in pitje med porodom, preklemanje popkovnice, prva ura po porodu
Published: 12.10.2016; Views: 882; Downloads: 241
.pdf Full text (1,25 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica