1. Spolno razmerje potomstva pri govedu glede na prehranjenost matere : magistrsko deloJanez Belšak, 2023, magistrsko delo Opis: V živinoreji se pri potomcih pogosto favorizira določen spol. Dandanes se za namen produkcije željenega spola potomca uporabljajo izključno biotehnološke metode, predvsem seksirano seme. Vendar pa poznamo tudi biološke mehanizme, ki pod določenimi okoljskimi pogoji, na primer razpoložljivost virov in prehranska preskrba samice, povzročajo odklon spolnega razmerja pri potomstvu. V nalogi smo na podlagi podatkov Centralne podatkovne zbirke Govedo iskali povezavo med prehranjenostjo krav, predvsem na osnovi oskrbe z energijo, ocenjene posredno prek sestave mleka, in spolnim razmerjem potomstva. Ocena prehranjenosti je temeljila na razmerju med mlečnimi maščobami in beljakovinami ter na vsebnosti sečnine v mleku v obdobju od 7 do 14 dni pred uspešno osemenitvijo. Uporabili smo podatke krav različnih pasem, vključenih v kontrolo prireje od leta 2009 do 2022. Izhodiščni podatkovni set je skupno vseboval podatke za 51.766 kontrol prireje mleka od skupno 43.261 krav molznic iz 4.227 rej. Podatkov o količini sečnine v mleku smo imeli za 39.437 kontrol, podatke o številu somatskih celic (ŠSC) v mleku pa za 50.226 živali, od tega je imelo 23.300 živali ŠSC pod 150.000. ŠSC nad 150.000 nakazuje na začetek vnetnih procesov v vimenu, ki lahko pomembno vpliva na sestavo mleka, zato smo takšne živali obravnavali posebej. Rezultati kažejo, da imajo živali z nižjim razmerjem med mlečnimi maščobami in beljakovinami značilno večji delež moških potomcev, živali z visokim razmerjem pa večji delež ženskih potomcev. Krave z nizkimi in srednjimi vrednostmi sečnine v mleku imajo značilno višji delež ženskih potomcev. Živali, ki so boljše energijsko oskrbljene, imajo torej večji delež moških potomcev, pri živalih s slabšo energijsko oskrbljenostjo pa se kaže nasprotna tendenca. V vseh primerih so imele živali s ŠSC >150.000 moško odklonjeno spolno razmerje potomstva. Rezultati deloma potrjujejo Trivers-Willardovo hipotezo, ki implicira žensko odklonjeno spolno razmerje potomcev krav s slabšo preskrbljenostjo (energetsko bilanco), kar je pri poliginih živalih evolucijsko smotrnejše in rezultira z višjim biološkim fitnesom. Rezultati raziskave nakazujejo možnost uporabe prilagajanja krmnega obroka v obdobju pred osemenitvijo kot sorazmerno enostavnega načina manipulacije spolnega razmerja pri kravah molznicah
Ključne besede: govedo, spolno razmerje, prehranjenost, sestava mleka, teorija dodelitve spola
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
2. Obravnava debelosti pri otrocih na primarni ravni zdravstvenega varstvaŽan Flakus, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Debelost je bolezensko stanje, prisotno po celem svetu, ki ga človeštvo pozna že mnogo let. Na žalost je moderni nezdravi življenjski stil privedel do ogromnega porasta otrok s povišano telesno maso/debelostjo. Debelost vpliva na otroka fizično, psihološko ter socialno.
Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v dveh podatkovnih bazah, PubMed in ScienceDirect ter dodatno pregledali Google učenjak z iskalnim nizom in vključitvenimi kriteriji. Naredili smo kritično oceno člankov in tematsko analizo.
Rezultat: V končno analizo smo vključili 6 raziskav. Kot glavno kategorijo smo izpostavili obravnava debelosti pri otrocih na primarni ravni zdravstvenega varstva ter podkategoriji preventivna obravnava debelosti pri otrocih in kurativna obravnava debelosti pri otrocih.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imamo v primarnem zdravstvenem varstvu ogromno preventivnih pregledov ter metod za preprečevanje debelosti. Prav tako imamo tudi ogromno znanja in izkušenj, ki jih nudimo otrokom in staršem, vendar kljub temu število prekomerno prehranjenih/debelih otrok raste. Vzroki za to so predvsem sedeči način življenja, nezdrave navade, premalo gibanja. Ogromen vpliv na zdravje otrok imajo tudi starši. Otroška debelost predstavlja danes, in bo tudi v prihodnje, velik izziv pri zdravstvenih obravnavah otrok.
Ključne besede: prekomerna prehranjenost, otroška debelost, nezdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 826; Prenosov: 121
Celotno besedilo (918,36 KB) |
3. Vloga sestave telesa pri upravljanju gibanjaKatja Kuhar, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga sestave telesa pri upravljanju gibanja smo v teoretičnem delu predstavili upravljanje gibanja otrok, predstavili smo senzomotorični sistem, razvoj in delovanje senzomotoričnega sistema, senzorične procese in področja ter razvoj senzomotorike pri otrocih. V nadaljevanju smo predstavili še sestavo telesa, telesni razvoj in morfološke značilnosti otrok. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke in jih analizirali. Uporabili smo neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok Vrtca Ptuj. V raziskavo je bilo vključenih 56 otrok, starih med 5 in 7 let. Za merjenje smo uporabili 12 testov upravljanja gibanja in napravo za merjenje bioimpedance. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo analizirali podatke in jih v okviru hipotez tudi podrobneje predstavili. Ugotovili smo, da med indeksom telesne mase in sposobnostjo upravljanja gibanja ni statistično pomembne povezanosti, prav tako ni statistično pomembne povezanosti med mišično maso in sposobnostjo upravljanja gibanja. Med maščobno maso in sposobnostjo upravljanja gibanja obstaja neznatna pozitivna povezanost. Med prehranjenostjo in sposobnostjo upravljanja gibanja obstaja pozitivna nizka povezanost.
Ključne besede: sposobnost upravljanja gibanja, predšolski otroci, indeks telesne mase, mišična masa, maščobna masa, prehranjenost otrok.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 718; Prenosov: 78
Celotno besedilo (709,69 KB) |
4. Povezava med izbirčnostjo in indeksom telesne mase pri osnovnošolcihNina Špindler, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vse pogosteje smo zaskrbljeni glede načina prehranjevanja otrok, saj so različne težave s hranjenjem vse pogostejše. V Sloveniji in tudi drugod po svetu je na problematiko izbirčnosti prehranjevanja pri otrocih bilo narejeno premalo, čeprav je to izjemno pogost pojav. Izbirčnost se lahko pojavi že izredno zgodaj in lahko tekom odraščanja izzveni, vendar pa tako staršem kot zdravstvenim delavcem lahko povzroča skrbi, saj otrok zaradi pretirane izbirčnosti lahko zaostaja v razvoju in ne pridobiva na telesni masi in/ali višini.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja z anketnim vprašalnikom in pregledom rezultatov telesne mase in višine pri športnem testiranju. Raziskovalni vzorec je vključeval 132 učencev zadnje triade ene izmed slovenskih osnovnih šol. Rezultate smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel in SPSS ter jih opisno in grafično prikazali.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da ne obstaja statistično značilna razlika v indeksu telesne mase glede na izbirčnost. Presenetilo nas je, da otroci sami sebe v večini dobro ocenijo, da so izbirčni, kar smo tudi potrdili po analizi anketnih vprašalnikov. Vendar pri vzorcih prehranjevanja dekleta raje posegajo po zdravi hrani, medtem ko dečki raje po hitri hrani.
Zaključek: Povezava med indeksom telesne mase in izbirčnim prehranjevanjem obstaja, zato je pomembno, da znamo prepoznati takega otroka, ter mu primerno svetovati. Menimo, da moramo biti pozorni predvsem na njegovo telesno rast in razvoj, saj nam ti podatki lahko sporočajo, da otrok ne dobi hranil potrebnih za svoj razvoj.
Ključne besede: prehranjenost, selektivno prehranjevanje, otroci, antropološke meritve
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1263; Prenosov: 316
Celotno besedilo (3,97 MB) |
5. Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega letaKsenija Breg, 2018, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega leta je s pomočjo longitudinalne študije analizirati nekatere gibalne sposobnosti in telesne razsežnosti otrok v obdobju dveh let. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni gibalni in telesni razvoj predšolskih otrok ter dejavniki, ki vplivajo na ti dve dimenziji razvoja. Neslučajnostni raziskovalni vzorec (N = 23) je iz konkretne populacije od štiri do šest let starih otrok. Merski instrument predstavljajo testi gibalnih sposobnosti (odvisna spremenljivka). Neodvisni spremenljivki predstavljata obiskovanje dodatne športne dejavnosti in hranjenost otrok. Z uporabo analize variance (ANOVA) in t-testa je bilo ugotovljeno: da otroci, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, hitreje napredujejo v gibalnem razvoju kot otroci, ki teh dejavnosti ne obiskujejo; da se rezultati meritev telesnih razsežnosti otrok, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, statistično značilno ne razlikujejo od rezultatov otrok, ki teh dejavnosti ne obiskujejo (p ≥ 0,319); da normalno hranjeni otroci v obdobju dveh let manj napredujejo v gibalnem razvoju kot prekomerno hranjeni otroci. Prvi dve ugotovitvi sta potrdili naše domneve, zadnja ugotovitev pa je našo domnevo zavrnila.
Ključne besede: predšolski otrok, testi gibalnih sposobnosti, telesne razsežnosti, dodatna športna dejavnost, prehranjenost otrok
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1302; Prenosov: 242
Celotno besedilo (948,20 KB) |
6. PREHRANJENOST BOLNIKOV V AMBULANTI ZA SRČNO POPUŠČANJETanja Glavič, 2016, diplomsko delo Opis: Srčno popuščanje je bolezensko stanje, kjer prizadeto srce ne more prečrpati dovolj krvi, da bi lahko zadostno preskrbelo tkiva in organe. Kronično srčno popuščanje je klinični sindrom, katerega vzrok so lahko različne bolezni. Najpogostejši vzroki so koronarna bolezen, arterijska hipertenzija in bolezni srčnih zaklopk. Srčno popuščanje je v populaciji prisotno pri 2-5%, pri starejših nad 65 let, pa pri več kot 10%. Zaradi daljše pričakovane življenjske dobe, so napovedi za prihodnost še bolj črnoglede. Srčno popuščanje je edina bolezen srca in ožilja, pri kateri pogostost že nekaj let narašča.
Bolniki potrebujejo dolgotrajno ali celo vseživljenjsko obravnavo, ki jo skušamo individualno prilagoditi. V ta namen so bile ustanovljene Ambulante za srčno popuščanje v skoraj vseh bolnišnicah v državi. Po več kot petnajstih letih delovanja so se izkazale ko zelo učinkovite.
V začetku je bila večja pozornost zdravljenja srčnega popuščanja usmerjena v medikamentozno terapijo. Kasneje se je v obravnavo vključila edukacija in zdravstvena vzgoja o nefarmakoloških ukrepih. Zadnjih nekaj let svoje mesto ob medikamentozni terapiji in nefarmakoloških ukrepih dobiva tudi prehranska obravnava bolnika. V preteklosti je bila pozornost usmerjena bolj k obravnavi prekomerne prehranjenosti, ki je tudi dejavnik tveganja za srčno žilne bolezni. V današnjem času, pa so aktivnosti v klinični praksi usmerjene tudi v zgodnje odkrivanje in preprečevanje podhranjenosti. Podhranjenost pri bolnikih s srčnim popuščanjem je vzrok za pogostejše zaplete pri zdravljenju, podaljšane hospitalizacije, večje število ponovnih sprejemov, slabšo kakovost življenja tudi višji stroški zdravljenja. Za odkrivanje podhranjenosti se opravi prehranska anamneza. Najhitrejši, enostaven in poceni način je uporaba vprašalnika.
Ključne besede: prehranjenost, ambulanta za srčno popuščanje, medicinska sestra, nefarmakološki ukrepi pri srčnem popuščanju, Mini prehranska anamneza - MNA
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 2124; Prenosov: 403
Celotno besedilo (917,50 KB) |
7. Primerjava presejalnih orodij za oceno stanja prehranjenosti pri hospitaliziranih bolnikih v kliniki GolnikTatjana Kosten, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Izhodišča
Podhranjenost je velik problem bolnikov v bolnišnicah. Identificiramo jo lahko s prehranskim presejanjem. Bolniki s podhranjenostjo imajo daljšo ležalno dobo, slabši izid zdravljenja in slabšo prognozo, zato je pomembno, da podhranjenost prepoznamo in jo poskušamo obravnavati.
Namen
V raziskavi smo želeli preveriti, ali so vsa orodja za oceno prehranjenosti enaka in ali obstaja povezava med rezultati, pridobljenimi z orodji in izmerjeno telesno sestavo.
Raziskovalna metodologija
V prospektivno raziskavo, kjer smo primerjali šest presejalnih orodij za oceno prehranjenosti bolnikov, smo vključili 336 bolnikov. Oceno prehranjenosti smo opravili s šestimi orodji za oceno prehranjenosti: MNA - Mini Nutritional Assessment, NRS 2002 - Nutritional Risk Screening 2002, MUST- Malnutrition Universal Screening Tool, NRI - Nutritional Risk Index, SGA - Subjective Global Assessment in GNRI - Geriatric Nutritional Risk Factor. Opravili smo antropometrične meritve, merjenje telesne sestave z bioelektrično impedanco in pridobili rezultate ostalih preiskav. Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. Podatke smo analizirali s programom SPSS 19.0 (SPSS INC, 2010, USA) in Excell 2010. Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom, kategorične spremenljivke pa smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Student´s t testom, Mann Whitneyjevim U-testom in hi-kvadrat testom. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije in izračunali koeficient kapa.
Rezultati
Povprečna starost vključenih bolnikov je bila 67,42 ± 13,68 let, 52,4 % je bilo moških. Podhranjenih glede na orodja MNA, NRS 2002, MUST, SGA, NRI, GNRI je bilo 8,6 %, 9,5 %, 15,5 %, 8,3 %, 25,5 %, 3,6 % vključenih bolnikov. Tveganje za podhranjenost smo opazili pri 34,5 %, 0%, 12,2 %, 43,2 %, 6,7 % in 6,2 % bolnikov. Pri vseh orodjih so imeli dobro prehranjeni bolniki značilno boljše 6-mesečno preživetje od podhranjenih bolnikov. (p < 0,001 za vse). Bolniki s podhranjenostjo ocenjeni z MNA, NRS 2002 in NRI so imeli statistično značilno daljšo ležalno dobo od dobro prehranjenih bolnikov (p < 0,05).
Dobro prehranjeni bolniki so imeli značilno višji FFMI od bolnikov s podhranjenostjo.
Zaključki
Ugotovili smo, da z različnimi orodji za prehransko presejanje identificiramo različne odstotke podhranjenih bolnikov. Pri vprašalnikih MNA, NRI, SGA, MUST in NRS 2002 imajo podhranjeni bolniki slabše preživetje od bolnikov s tveganjem za podhranjenost in od dobro prehranjenih bolnikov. Pri vseh orodjih imajo podhranjeni bolniki daljšo ležalno dobo in nižji FFMI kot dobro prehranjeni bolniki.
Ključne besede: prehranjenost, orodja za oceno prehranjenosti, pusta mišična masa, prehranska ocena, indeks puste telesne mase
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 2792; Prenosov: 341
Celotno besedilo (2,60 MB) |
8. Stanje prehranjenosti in telesna sestava bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijoBarbara Benedik, 2012, magistrsko delo Opis: Izhodišča. Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično, počasi napredujoče bolezensko stanje s pospešeno in nepopravljivo izgubo pljučne funkcije. Poleg dihal prizadene tudi ostale organske sisteme. Značilna zanjo je izguba telesne, predvsem mišične mase, in spremembe v stanju prehranjenosti.
Namen. Pri bolnikih s KOPB smo želeli oceniti stanje prehranjenosti in telesno sestavo bolnikov ter rezultate primerjati s kontrolno skupino zdravih preiskovancev primerljive starosti in spola. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezanost med stanjem prehranjenosti, telesno sestavo in bolnikovimi simptomi ter stopnjo samooskrbe.
Raziskovalna metodologija. V prospektivno raziskavo smo vključili 65 bolnikov s hudo ali zelo hudo KOPB (71 ± 7 let, 60 % moških). V kontrolni skupini je bilo 22 preiskovancev (71 ± 5 let, 59 % moških). Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. V stabilni fazi smo preiskovancem opravili preiskavo pljučne funkcije, meritve telesne sestave in antropometrične meritve. Z vprašalniki smo ocenili stanje prehranjenosti, naredili oceno kategorije zahtevnosti zdravstvene nege in oceno sposobnosti samooskrbe preiskovancev ter oceno stopnje dispneje. Podatke smo analizirali s programom SPSS 18.0 (SPSS INC, 2010, ZDA). Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom. Kategorične spremenljivke smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Studentovim t-testom, Mann-Whitneyjevim u-testom in testom hi-kvadrat. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije ter metodo enostavne in multiple logistične regresije.
Rezultati. Bolniki s KOPB imajo nižji ITM kot kontrolna skupina (p = 0,016). Ugotovili smo, da je bilo le 18 (28 %) bolnikov s KOPB dobro hranjenih. Korelacija stopnje prehranjenosti med bolniki s KOPB po klasifikaciji po GOLD je bila statistično značilna (p = 0,034). Značilno sta se skupini kontrolnih preiskovancev in bolnikov s KOPB razlikovali v parametrih telesne sestave, in sicer v pusti teži (80 ± 14 vs 72 ± 17, p = 0,029) in celokupni telesni vodi (42 ± 8 vs 38 ± 8, p = 0,025) ter stanju prehranjenosti (p < 0,001). Višja stopnja dispneje, izmerjene po MMRC (2.–5.), je bila mejno povezana z nižjo oceno stanja prehranjenosti bolnika (p = 0,053). Pri bolnikih z višjo stopnjo zahtevnosti kategorizacije zdravstvene nege in z višjo stopnjo lestvice LOSS je bilo stanje prehranjenosti slabše.
Sklep. Bolniki s KOPB so slabše prehranjeni kot preiskovanci iz kontrolne skupine. Stanje prehranjenosti je bilo slabše pri bolnikih, ki so imeli višjo stopnjo kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege. Ocena stanja prehranjenosti je pomembna in potrebna za preprečevanje podhranjenosti in pravočasne prehranske intervencije pri bolnikih s KOPB.
Ključne besede: prehranjenost, KOPB, telesna sestava, stopnja samooskrbe, dispneja
Objavljeno v DKUM: 13.12.2012; Ogledov: 3910; Prenosov: 489
Celotno besedilo (736,00 KB) |
9. Samopodoba in samospoštovanje čezmerno prehranjenih slušateljev v šoli zdravega hujšanjaUroš Železnik, 2012, magistrsko delo Opis: Telesna samopodoba in samospoštovanje sta pomembna vidika telesnega in duševnega stanja posameznika, saj predstavljata medsebojno povezano celoto. Prekomerna prehranjenost posameznikov pomeni problem sodobnega časa. Skrb za svoje telo, negovanje, vzdrževanje ter upoštevanje prehrambenih navad, ki so telesu in zdravju prijazne, pomenijo naklonjenost telesu, so ključnega pomena in sestavni del celotnega pozitivnega odnosa do sebe.
Ključne besede: Samopodoba, samospoštovanje, prekomerna prehranjenost, zdrav način življenja, zdravju škodljivo vedenje.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2012; Ogledov: 2939; Prenosov: 522
Celotno besedilo (726,10 KB) |
10. Vpliv prehrane na prehranjenost predšolskih otrokTina Munda, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv prehrane na prehranjenost predšolskih otrok je predstavljena zdrava prehrana in njen pomen, smernice za zdravo prehranjevanje otrok, hranilne vrednosti ter energijska in hranilna gostota. Diplomsko delo zajema tudi režim prehranjevanja, prehranjevanje otrok v vrtcu ter sodelovanje medicinske sestre in staršev z vrtcem. V empiričnem delu zajema ugotovitve raziskave, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za starše otrok v vrtcu Jadvige Golež in vrtcu Podgorci v mesecu maju 2010. Ugotavljali smo, ali se prehranjevalne navade in prehranjenost predšolskih otrok razlikujejo v mestu in na podeželju ter ali so starši otrok dovolj seznanjeni z načeli zdrave prehrane. Rezultati ankete so pokazali, da se industrializacija hitre prehrane bolj kaže pri mestnih otrocih in manj pri otrocih s podeželja. Pri izračunu ITM (indeks telesne mase) rezultati kažejo, da ima večina otrok tako v mestu kot na podeželju normalno telesno težo. Rezultati ankete pa tudi potrjujejo, da so starši dovolj seznanjeni z načeli zdrave prehrane, saj so bili vsi anketirani starši enotnega mnenja. Prehranjevalne navade mestnih in podeželskih otrok se bistveno ne razlikujejo.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjenost, predšolski otrok, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 24.12.2010; Ogledov: 3476; Prenosov: 431
Celotno besedilo (4,13 MB) |
