| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
VPLIV ENCIMSKE PREDOBDELAVE BOMBAŽNE TKANINE NA SORPCIJSKE IN EKOLOŠKE LASTNOSTI
Katja Polanec, 2009, diplomsko delo

Opis: Celulozna vlakna, med katera spada tudi bombaž, vsebujejo poleg celuloze še primesi in naravna barvila, ki vlakno obarvajo in motijo proces plemenitenja. Cilj diplomskega dela je tako bila primerjava med alkalnim in encimskim postopkom predobdelave, ki omogočata različno stopnjo odstranitve nečistoč in inkrustov iz tkanine ter doseganje ustrezne hidrofilnosti vlaken, kar je nujno za nadaljnje uspešno plemenitenje. S postopkom beljenja, ki sem ga izvedla po različni predobdelavi v eni ali dveh kopelih, pa dosegamo razgradnjo prisotnih barvil in pigmentov. Tako predobdelanim vzorcem bombažne tkanine sem analizirala sorpcijske in fizikalne lastnosti, belino in barvnometrične vrednosti obarvanih vzorcev z reaktivnimi barvili, vsem odpadnim kopelim postopkov predobdelav, beljenja in barvanja pa določila ekološke parametre. Na podlagi dobljenih rezultatov sem določila postopek, ki omogoča doseganje najvišjih sorpcijskih sposobnosti ob optimalni izgubi mase in primerni belini, ki zagotavlja doseganje optimalnih pogojev pri barvanju in nižjo obremenitev okolja z odpadnimi kopelmi.
Ključne besede: bombaž, encimska predobdelava, alkalna predobdelava, beljenje, izguba mase, sposobnost zadrževanja vode, barvanje, reaktivna barvila, barvna metrika, ekologija
Objavljeno: 17.09.2009; Ogledov: 2759; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

5.
ANALIZIRANJE IN POPRAVLJANJE KVALITETE DIGITALNIH SLIK, ZAJETIH S FOTOAPARATI MOBILNIH TELEFONOV
Sašo Mađarić, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri zajemanju slik s fotofoni (tj. krajši izraz za mobilni telefon z digitalnim fotoaparatom) se pogosto srečujemo s problemom prisotnosti šuma in drugih nepravilnosti v digitalnih slikah. Vzrok za slabšo kvaliteto zajetih slik je predvsem v tem, da fotofoni nimajo vgrajenih kvalitetnih leč in stabilizatorjev slik. V tem diplomskem delu smo se ukvarjali s problemom, kako izboljšati kvaliteto že zajetih digitalnih slik slabše kakovosti. Preučili smo različne metode za popravljanje kvalitete slik, in sicer metodo Lucy—Richardson, regularizirano obnavljanje, Wienerov filter in slepo dekonvolucijo. Na podlagi pridobljenega znanja smo razvili lasten algoritem PSFCALC, ki popravljanje kvalitete slik temelji na izračunavanju enotinega odziva slikovnega sistema (tj. funkcije PSF). Vse preučene in razvite metode smo preizkusili na testnih slikah realnih poslovnih vizitk, zajetih s fotofoni. Uspešnost popravljanja kvalitete smo kvantitativno izmerili z opazovanjem števila prepoznanih znakov na sliki. Rezultati so pokazali, da je naša metoda najuspešnejša, saj smo na testnih slikah, ki so bile izboljšane z našo metodo PSFCALC, v povprečju razpoznali največ znakov.
Ključne besede: predobdelava digitalnih slik, zamegljene slike, popravljanje kvalitete digitalnih slik, mobilni telefon, fotoaparat, optično razpoznavanje znakov
Objavljeno: 29.07.2010; Ogledov: 2509; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
ŠTUDIJ PREDOBDELAVE IN OPLAŠČANJA REGENERIRANIH CELULOZNIH VLAKEN Z NANO DELCI
Silvo Hribernik, 2010, doktorska disertacija

Opis: Cilj naloge ''Študij predobdelave in oplaščanja regeneriranih celuloznih vlaken z nano delci'' je razvoj postopkov za oplaščanje celuloznih vlaken s funkcionalnimi nano delci, ki bi obstoječemu naboru lastnosti teh materialov dodali nove. Uporabili smo viskozna vlakna, ki smo jih oplaščali z delci silicijevega dioksida (SiO2) in železovega oksida-magnetita (Fe3O4). Raziskava je bila razdeljena v tri dele; predobdelava viskoznih vlaken z namenom aktivacije njihove površine ter povečanja pornega sistema s čimer izboljšamo adhezijo delcev in omogočimo njihovo rast v notranjosti vlaken. V drugem delu smo raziskali sintezo delcev magnetita ter lastnosti nastalih delcev; sintezne postopke smo primerjali z vidika njihove primernosti v kombinaciji s celuloznimi substrati. Tretji del je zajemal oplaščanje vlaken z delci silicijevega dioksida in magnetita po različnih postopkih. Z nabrekanjem v vodnih raztopinah natrijevega hidroksida različnih koncentracij smo odprli strukturo vlaken, s postopki sušenja z zamrzovanjem (liofilizacija) pa smo to povečanje pornega sistema ohranili, v primerjavi s sušenjem na zraku ali pri povišanih temperaturah. Raziskali smo vpliv postopkov predobdelav na nadmolekulsko strukturo vlaken, povečanje njihovega pornega sistema, na elektrokinetične lastnosti (površinski potencial) ter mehanske lastnosti. Povečanje deleža por je odvisno od uporabljene koncentracije natrijevega hidroksida in postopka zamrzovanja; višje koncentracije so v tem pogledu bolj učinkovite, vendar povzročajo znatnejše poslabšanje mehanskih lastnosti vlaken. Za nadaljnje postopke oplaščanja smo uporabili vlakna, nabrekana v 5 ut.% NaOH, ki smo jih počasi zamrzovali in liofilizirali. Podrobna raziskava sinteze delcev magnetita je zajemala variiranje molarnih koncentracij raztopin prekurzorjev ter njihovih razmerij, ter načina dodajanja komponent v reakcijski sistem. Spremljanje poteka reakcij in nastanka magnetita v posameznih fazah dodajanja reagentov oz. v določenih pH področjih ter analiza magnetnih lastnosti nastalih delcev je bila osnova za izbiro postopkov za kasnejše oplaščanje celuloznih vlaken. Koloidne lastnosti pripravljenih disperzij magnetita so bile raziskane s stališča njihove elektroforetične mobilnosti in velikosti delcev. Oplaščanje regeneriranih celuloznih vlaken z nano delci je potekalo po postopku in situ formacije delcev na površini vlaken za oba sistema delcev ter v primeru magnetita tudi z adsorpcijo delcev iz predhodno pripravljene disperzije. Aktivirana površina liofiliziranih vlaken diktira nastanek homogenih in gostejših plasti nano delcev v primerjavi z neenakomerno pokritimi površinami in aglomerati na zraku sušenih vlaken oz. vlaken brez predhodnega nabrekanja. Postopek liofilizacije pa omogoča v primeru delcev silicijevega oksida tudi njihovo rast v notranjosti vlaken. Lastnosti pripravljenih kompozitnih vlaken (viskozna vlakna z nano delci), ki so posledica anorganske faze, so v veliki meri izrazitejše v primeru liofiliziranih vlaken; stopnja zaščite proti vnetju vlaken in posledičnem temperaturnem razpadu, ki jo dajejo delci silicijevega dioksida ter vrednosti nasičene magnetizacije, ki jo prispevajo delci magnetita so višje pri vlaknih, ki smo jih pred nanosom delcev liofilizirali.
Ključne besede: regenerirana celulozna vlakna, alkalna predobdelava, nabrekanje, sušenje, liofilizacija, struktura, WAXS, SAXS, vrstična elektronska mikroskopija, elektrokinetične lastnosti, mehanske lastnosti, sinteza delcev, lastnosti koloidnih sistemov, oplaščanje vlaken, magnetne lastnosti, termične lastnosti
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 3363; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (9,84 MB)

7.
ANAEROBNA DIGESTIJA LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV ZA PROIZVODNJO BIOPLINA
Vuk Radojković, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu prikazujemo študijo vpliva predobdelave lignoceluloznih materialov z glivo Trametes Versicolor in vpliv deleža lignina v lignoceluloznih materialih na količino nastalega bioplina v procesu anaerobne digestije. Poleg tega smo preučevali stopnjo razkroja lignina po končanem procesu anaerobne digestije, časovno spremembo vsebnosti lignina v lignoceluloznih materialih obdelanih z glivo ter optimalno velikost delcev substrata za analizo vsebnosti lignina. Kot substrata smo uporabili koruzno slamo in celulignin, izoliran iz kostanja, sama ali zmešana v različnih razmerjih. Tako dobljene vzorce substratov smo predobdelali z glivo Trametes Versicolor. Za primerjavo so služili rezultati, dobljeni z uporabo neobdelanih substratov ter čiste celuloze in inokuluma. Ugotovili smo, da pri digestiji koruzne slame, same ali zmešane z celuligninom, nastane več bioplina, če le ta ni predobdelana z glivo. Pri tem je najdonosnejša kar sama koruzna slama. Pri čistem celuligninu je opažen obraten trend, in sicer je donos bioplina bistveno večji pri predobdelanem celuligninu. Rezultati kažejo, da je za analizo vsebnosti lignina najoptimalnejša uporaba substratov z delci velikosti med 2 in 2,5 mm. Vsebnost lignina se pri obraščanju materialov z glivo najprej zniža, nato po nekaj dneh sledi naraščanje, zatem ponovni pad in ponovno naraščanje.
Ključne besede: Bioplin, predobdelava, anaerobna digestija, lignin, koruzna slama, Trametes Versicolor
Objavljeno: 16.07.2013; Ogledov: 1918; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

8.
ANAEROBNA DIGESTIJA LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV S PREDOBDELAVO Z GLIVAMI LESNE TROHNOBE
Jernej Rotar, 2014, diplomsko delo

Opis: Lignocelulozni materiali (les, slama, stebla alternativnih rastlin, različni agroživilski ostanki) lahko vsebujejo velik delež lignina, ki ga bakterije težko predelujejo v bioplin. Zato ostane lignin neizkoriščen pri anaerobni razgradnji materiala. S predobdelavo z različnimi glivami ga je mogoče pretvoriti v obliko, ki je primernejša za bakterije. Tako predobdelan lignin bakterije bolje izkoristijo in ga lažje predelajo v bioplin. V laboratorijskem merilu smo želeli izboljšati učinkovitost proizvodnje bioplina iz lignoceluloznih materialov. Kot substrat smo uporabili les, ki smo ga predhodno predobdelali z glivama Trametes versicolor in Hypoxylon fragiforme. Naredili smo tudi nekaj mešanic substrata s piščančjim gnojem ter proučili vpliv na proizvodnjo bioplina. Za primerjavo smo uporabili rezultate, dobljene z uporabo neobdelanih substratov ter čiste celuloze in inokuluma. Proučevali smo vpliv deleža lignina v lignoceluloznih materialih na količino nastalega bioplina v procesu anaerobne digestije. Poleg tega smo spremljali potek anaerobne digestije in nastajanja bioplina ter časovno spremembo vsebnosti lignina v lignoceluloznih materialih obdelanih z glivo in med procesom anaerobne digestije. Ugotovili smo, da je pri anaerobni digestiji obdelanega lesa nastalo nekoliko več bioplina kot pri neobdelanem. Če primerjamo predobdelavo z glivama, je proizvodnja bioplina iz predobdelanega materiala z glivo Hypoxylon fragiforme višja, kot iz predobdelanega materiala z glivo Trametes versicolor. Dodatek piščančjega gnoja k lesu pa ima učinkovit vpliv na donos bioplina.
Ključne besede: lignocelulozni materiali, lignin, bioplin, predobdelava z glivami, anaerobna digestija
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1174; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

9.
Encimska razgradnja odpadnega mulja papirne industrije
Matjaž Kitak, 2015, magistrsko delo

Opis: Primarni cilj magistrskega dela je bila študija možnosti koristne uporabe odpadnega mulja obstoječe papirnice. Ta material med drugim vsebuje tudi celulozo, za katero je znano, da ob ustrezni predobdelavi hidrolizira najprej do enostavnih sladkorjev, ti pa v naslednjem koraku fermentirajo do bioetanola. Hidrolizo celuloze smo izvajali ob prisotnosti specifičnega encima celulaze in iskali optimalne pogoje za njen najučinkovitejši potek. Reakcije alkoholne fermentacije v okviru tega dela nismo izvajali, saj so predhodne raziskave pokazale, da gre za dokaj enostavno reakcijo s 100-odstotnim izkoristkom. Za izvajanje reakcije hidrolize smo uporabljali šaržni reaktorski sistem EasyMax 102. Sistem je bil izbran zaradi njegove enostavne uporabe, avtomatizacije, natančnosti in majhnih reaktorskih volumnov. Vse te lastnosti sistema smo ob eksperimentalnem delu dodatno potrdili. Pri encimski hidrolizi smo zaradi majhnega izkoristka reakcije odpadni mulj predhodno obdelali z različnimi tehnikami predobdelave. Uporabili smo mletje, kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino, alkalno hidrolizo z NaOH in oksidacijo s H2O2. S temi tehnikami smo spreminjali kristalinično strukturo celuloze na več amorfnih področjih. Z eksperimentalnim delom smo določili in potrdili optimalne reakcijske pogoje encimske hidrolize odpadnega mulja (volumen encima, pH raztopine, čas reakcije in vrsto topila). Kot optimalno tehniko predobdelave smo izbrali kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino. Pri tej je teoretično izračunana dnevna količina bioetanola znašala za bolj razredčeno raztopino ( = 1 g/L) 316 kg in za manj razredčeno raztopino ( = 3,5 g/L) 151 kg.
Ključne besede: odpadni mulj, encimska hidroliza, bioetanol, predobdelava
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 568; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

10.
PRIMERJALNA ŠTUDIJA PREDELAVE SUROVE CELULOZE LISTAVCEV IN IGLAVCEV
Urška Hajdinjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Osnovni cilj diplomskega dela je bil proučiti najučinkovitejšo predobdelavo celuloze listavcev in iglavcev kot alternativnega materiala za obnovljivo energijo. Za učinkovit potek hidrolize celuloze do glukoze smo določili ustrezne procesne pogoje in primerjali izkoristke reakcij. Celulozo smo predobdelovali na več načinov; z mletjem, toplotno obdelavo, ionskimi tekočinami in fosforno (V) kislino. S predobdelavo smo zmanjšali področja kristaliničnosti, kjer so glukozne molekule med seboj povezane z močnimi vezmi. Encimsko hidrolizo celuloze smo izvajali v reaktorju EasyMax 102 (Mettler Toledo) z encimi celulaze. Encimska hidroliza se največkrat izvaja v blagih procesnih pogojih, zato so bile reakcije učinkovite pri temperaturi 45 ˚C in pri uporabi acetatnega pufra (pH = 5). Reakcije so potekale 24 h, njihova izvedba je bila hitra in preprosta. Produkt reakcij hidrolize je bila glukoza, katere koncentracijo smo določili s spektrofotometrično metodo. Na podlagi dobljenih rezultatov smo primerjali izkoristke reakcije s celulozo listavcev in iglavcev. Najučinkovitejša je bila kislinska predobdelava. Rezultati so pokazali najvišje presnove pri celulozi listavcev, v našem primeru evkaliptusa, saj so njegova celulozna vlakna najkrajša in najtanjša. Vsa uporabljena celulozna vlakna smo pred in po kislinski predobdelavi mikroskopirali ter jih posneli z FTIR spektrofotometrom. Posnetki so potrdili naše ugotovitve glede doseženih presnov posameznih reakcij.
Ključne besede: celuloza, vlakna, predobdelava celuloze, encimska hidroliza, encim celulaza
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 896; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici