| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 113
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
43.
RAVNANJE Z ODPADKI PRI PREDELAVI ROŽMARINA
Petra Metličar, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V raziskavi smo se osredotočili na ravnanje z odpadki, ki nastanejo v podjetju Vitiva, proizvodnja in storitve, d. d, Nova Vas pri Markovcih 98, 2281 Markovci ki se ukvarjajo s proizvodnjo rožmarina. Podjetje je velik proizvajalec odpadkov, saj imajo velik proizvodni obrat in se količine odpadkov vežejo direktno na proizvodnjo, če je proizvodnja manjša je nastajanje odpadkov manjše in seveda obratno. V diplomskem delu smo predstavili način kako naj podjetje zmanjša nastajanje odpadkov tako nenevarnih kakor nevarnih odpadkov in rokovanje z njimi. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V teoretičnem delu smo uporabili domačo in tujo literaturo z iskanjem v svetovnem spletu (Metaiskalnik in ScienceDirect). V raziskovalnem delu smo izvedli intervju z vodjo podjetja. Pridobljene podatke o količini odpadkov smo statistično obdelali s pomočjo Microsoft Excela ter rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: Podjetje na letni ravni pridela največ odpadkov papirne in kartonske embalaže in sicer v letu 2014 beleži kar 6.000kg, njihovi odpadki pa so odvisni od količine proizvedenega rožmarina. Podjetje pridela na letni ravni približno 30 ton odpadkov. Podjetje ima svojo sežigalnico za odpadek tropine rožmarina, letno nastane 10 ton teh odpadkov in z njih pridobivajo visoko tlačno paro, ki je nujno potrebna za proizvodni proces rožmarina Sklep: Podjetje ima zelo razgibano proizvodnjo, zato je predvidevanje količin odpadkov težko, saj je njihova proizvodnja vezana na naročila odjemalcev. Podjetje se komaj uveljavlja na trgu po svetu, zato imajo v prihodnjih letih vizijo širjenja in večanja proizvodnje, s tem pa se bodo tudi povečevala količina odpadkov in posredno ravnanje z odpadki.
Ključne besede: Rožmarin, predelava, odpadki, papir, plastika, čistilne krpe, komunalni odpadki
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 1199; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (826,06 KB)

44.
OPCIJSKO MODELIRANJE IN MERJENJE VELIKOSTI UČINKA ZA PODPORO ODLOČANJU V AGROŽIVILSTVU
Matej Kolenko, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Osnovni namen raziskave je bil prikaz aplikacije metod realnih opcij v kmetijstvu in kot pomembno dopolnilo k temu merjenje velikosti učinka s Cohenovim d indeksom. Rezultati tradicionalne CBA s parametrom (NSVt) so pokazali, da je najsmotrnejša proizvodnja posušene čebule (NSVt = 518.066 €). Za oceno realnih opcij investicijskih projektov predelave čebule sta bila nadalje uporabljena Black-Scholesov model in binomski model. Opcijske vrednosti (OV) tako pri Black-Scholesovem (BS) modelu kot tudi pri binomskem modelu kažejo pozitivne vrednosti za vse tri vrste predelave čebule (zamrznjena čebula, čebulni obročki, posušena čebula). Kot najbolj smotrna investicija se je izkazala predelava čebule v posušeno čebulo. Vrednost opcije po Black-Scholes metodi je znašala 39.798 € in pri binomskem modelu 77.561 €. Realne opcije imajo pomembno vrednost, saj se tradicionalne metode naložbene analize tako nadgradijo tudi z metodami, ki upoštevajo realne opcije tudi s stohastičnega vidika. S pomočjo Cohenovega d indeksa smo merili velikost učinka med spletno in terensko anketo pri obravnavanih vprašanjih. Ugotovitve kažejo, da je pri vseh vprašanih 76 % rezultatov med obema skupinama identičnih, kar pomeni, da imamo opravka z majhnim učinkom, 20 % ima srednje velik učinek, 4 % predstavljajo velik učinek.
Ključne besede: CBA analiza, realne opcije, Black-Scholesov model, binomski model, velikost učinka, Cohen d indeks, predelava čebule
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 1181; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

45.
FINANČNA ANALIZA INVESTICIJE V NOVOGRADNJO HLEVA IN KLAVNO PREDELOVALNEGA OBRATA V PRAŠIČEREJI
Sonja Pogorevc, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Za podporo odločitvi investirati v novogradnjo hleva za svinje in klavno predelovalni obrat na analizirani kmetiji smo razvili model, ki bo služil kot podpora pri odločitvi za investicijo. Na strani odhodkov model zajema stroške kot so: krma, surovine, elektrika, voda,…, na strani prihodkov pa prodajo mladic in pitancev, ter končnih proizvodov (salame, prekajena rebra, meso iz tunke, zaseka). Rezultati kažejo, da se investicija v novogradnjo hleva za 30 plemenskih svinj, pri 8 % obrestni meri, povrne glede na parametre po dveh letih obratovanja hleva v 10. letu, NSV znaša 4.435 €. Pri 5,50 % obrestni meri se investicija povrne glede na vhodne parametre modela (prav tako po dveh letih obratovanja hleva) v 9. letu, kjer je ocenjena NSV znaša 8.308 €. Rezultati klavno predelovalnega obrata kažejo, da se investicija pri 8 % obrestni meri po štirih letih obratovanja povrne 17. leto, NSV znaša 3.421 €. Pri 5,50 % obrestni mera pa se investicija glede na vhodne parametre modela po treh letih obratovanja klavno predelovalnega obrata prav tako povrne 17. leto. Ocena NSV znaša 3.357 €.
Ključne besede: prašiči / predelava / investicija / neto sedanja vrednost
Objavljeno: 12.03.2015; Ogledov: 1640; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

46.
OCENA INVESTICIJE MESNO PRIDELOVALNEGA OBRATA V ŽIVINOREJI
Grega Türkl, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Kmetje si prizadevajo, da bi poslovali čim bolj ekonomično, zato se nekateri odločajo za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in s tem svojim pridelkom dajejo dodatno vrednost, kar lahko tudi izboljša finančni položaj kmetije. V našem primeru je dopolnilna dejavnost predelovanje svežega mesa v mesne izdelke. Cilj diplomske naloge je raziskati, ali je smiselno investirati v mesno predelovalni obrat na prašičerejski kmetiji, oceniti investicijo ter obdobje povratka investicije. Investicijo bomo ocenjevali s pomočjo neto sedanje vrednosti ter interne stopnje donosa. Rezultati teh analiz nam bodo povedali, ali je naša investicija v mesno predelovalne obrate upravičena. Pri osnovni ceni izdelkov je NSV vrednost pozitivna pri 6% diskontni stopnji po 12. letu in pozitivna po 14. letu pri 8% diskontni stopnji. Pri 10% in 12% diskontni stopnji so vrednosti NSV negativne tudi po 15. letu. Interna stopnja donosa (ISD), izračunana pri osnovni ceni, je torej maksimalna obrestna mera in znaša 8,98%. Slednje pomeni, da je takrat še upravičeno investirati v projekt.
Ključne besede: Investicija, prašičereja, mesno-predelovalni obrat, predelava mesa, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 29.01.2015; Ogledov: 915; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (761,59 KB)

47.
Upcycling
Rok Močnik, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Odpadki in odpadna embalaža so v današnjih časih velik problem povsod okoli nas, zato je zelo pomembno, kako bomo v prihodnosti z njimi ravnali. V diplomskem delu bomo predstavili embalažo vse od njenih nastankov in uporabe v zgodovini, do spreminjanja in izboljševanja v današnjem času. V nadaljevanju se bomo lotili še že vsem dobro poznane reciklaže. V drugi polovici diplomskega dela se bomo posvetili naslovni temi tega diplomskega dela, torej upcyclingu. Naredili bomo primerjavo upcyclinga in reciklaže, razložili in pojasnili, kaj upcycling sploh je, prikazali bomo tudi primere uporabe tega načina izrabljanja odpadkov iz tujine in poiskali redke primere upcyclinga v Sloveniji.
Ključne besede: Upcycling, recikliranje, odpadki, embalaža, predelava
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 1196; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

48.
Primerjava polimerne plastične embalaže z embalažo iz naravnih polimerov glede na stroškovno in okoljsko raven
Rudolf Štajnar, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje celoten spekter dejavnikov pri proizvodnji plastične embalaže iz naftnih derivatov. Natančneje smo opisali potek proizvodnje plastične embalaže iz neobnovljivih energetskih virov, kar vključuje kemijskotehnološke in logistične procese, in ugotovitve primerjali s plastično embalažo in materiali iz naravnih polimerov. Življenjski cikel embalaže od proizvodnje do porabnika zajema tudi vplive aditivov, prisotnih pri proizvodnji, na uporabnika izdelka in na okolje pri proizvodnji in razgradnji embalaže v naravnem okolju. Z opisom postopkov in primerjavo dveh znanih komunalnih podjetij smo prišli do ekonomskih in okoljskih podatkov o okolju, v katerem delujejo, in jih v nadaljevanju podkrepili z izboljšavami ter primerjali z evropskimi podjetji. V zadnji fazi diplomskega dela smo pridobljene podatke in možne izboljšave obstoječega stanja povezali v celoto, kar ponuja možnost za izgradnjo objekta za toplotno obdelavo odpadne embalaže. Termoelektrarno Šoštanj smo opisali z vidika ekonomičnosti in okoljske sprejemljivosti glede na stroškovni vložek in izkoristek surovin v primerjavi s toplotno obdelavo odpadkov ter pridobljene podatke številčno prikazali.
Ključne besede: proizvodnja, kemijskotehnološki procesi, aditivi, razgradnja, predelava, toplotna obdelava.
Objavljeno: 03.12.2014; Ogledov: 684; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

49.
Analiza gospodarnosti proizvodnje pri predelavi lesa
Rok Hribernik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z analizo gospodarnosti proizvodnje pri predelavi kvalitetnega lesa na kmeriji Hribernik. Poleg kmetijske dejavnosti se na kmetiji Hribernik ukvarjamo s predelavo različnih kvalitet lesa. Največji delež predelave predstavlja najkvalitetnejši les, ki se uporablja za izdelavo oken in vrat. Opravljena analiza temelji na realnem primeru, kjer so upoštevani vsi stroški, ki nastanejo med predelavo. Izračunali smo izkoristek lesa, strojne ure strojev in dobiček. Ugotovili smo, katere dejavnosti so dobičkonosne in kakšen prihodek ustvarjajo. Izračunali smo tudi stroške ter razmislil o možnih rešitvah, ki bi zmanjšale stroške ter tako izboljšale gospodarnost proizvodnje.
Ključne besede: predelava lesa, analiza gospodarnosti proizvodnje, kmetija Hribernik, žaga, sušilnica za les
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1129; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

50.
Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava
Franc Judež, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Slovenija je dežela gozdov. Prekriva jo okoli 3/5 površine, kar pomeni, da je skoraj vsak slovenski kraj v bližini gozda. Slovenija se v Evropski uniji uvršča na tretje mesto po gozdnatosti za Švedsko in Finsko. V zasebni lasti je 74,7 % gozdov, 25,3 % jih je v lasti države in občin. Žal je učinkovitost gospodarjenja z gozdovi in donos iz njih iz leta v leto slabši, kar najbolj občutijo lastniki gozdov, lokalne skupnosti ter lesno predelovalna podjetja. Zaradi negospodarjenja pa so oškodovani tudi vsi prebivalci Slovenije, saj imajo gozdovi, s katerimi se lepo gospodari, poleg proizvodnih tudi izboljšane socialne in ekološke funkcije. V magistrskem delu dokazujemo pomen umestitve Biomasnega logističnega centra v nekdanjo vojašnico Puščava. Z načrtovanim centrom želimo iz posekanega lesa iztržiti najvišjo dodano vrednost, zato bi v coni predelali kakovosten les v polizdelke (konstrukcijski les, mizarske plošče) in kasneje tudi v končne izdelke. Lesni odpad, ki bi nastajal skozi lesno-predelovalno verigo, pa bi uporabili za energente (sekanci, peleti). V coni pa bi bila med drugim prostor za skladiščenje in sušenje okroglega lesa ter prostor za pokrito skladišče in sušenje lesnih sekancev ter drv. Cilj, ki ga želimo doseči, je energetska samooskrba lokalne skupnosti z obnovljivimi viri energije.
Ključne besede: biomasni logistični center, odkup lesa, predelava lesa, lesni izdelki, lesna goriva, izboljšave
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 1230; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici