| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 112
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Predelava in odstranjevanje radioaktivnih odpadkov
Jakov Ivanović, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je pojasnjen pojem radioaktivnosti, radioaktivnih odpadkov in njegova razvrstitev ter viri nastanka. Zaradi številnih lastnosti je potrebno radioaktivne odpadke najprej obdelati na primeren način ter jih na koncu na varen način odložiti. V delu so pojasnjene tehnologije obdelave, ki vključujejo predhodno obdelavo, obdelavo, kondicioniranje in imobilizacijo. Metode odstranjevanja so prikazane glede na razvrstitev radioaktivnih odpadkov. Ob koncu je pojasnjena problematika korozije pri odlaganju radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških tvorbah. Prikazani so rezultati raziskave korozije za 3 konkurenčne materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo vsebnikov radioaktivnih odpadkov za globoko geološko odlaganje. Predstavljena je tudi izbira materialov vsebnikov za RAO za prihodnje skupno odlagališče ter primerjana hrvaška in slovenska izbira načinov odstranjevanja odpadkov iz NEK.
Ključne besede: radioaktivni odpadki, predelava, odstranjevanje, korozija
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 46; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

2.
Ekonomski potencial pridelave in predelave maslenih buč
Aleš Zajc, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga raziskuje tržni potencial predelave maslene buče v bučkin čips in bučkino juho ter koeficient ekonomičnosti glede na način predelave. Izdelali smo dva ekonomska modela, v katerih smo ocenili ročni in strojni način pridelave. Modela smo razvili s pomočjo programske opreme Microsoft excel 2016, ki nam je omogočila, da smo izoblikovali in izračunali vse ekonomske parametre. V sklopu naloge smo upoštevali količino 1.428 kg maslenih buč v vsakem predelovalnem procesu. Ugotovili smo, da iz 1.428 kg maslenih buč lahko predelamo 1.428 paketkov bučkinega čipsa, težkih 70 g ali 1200 L bučkine juhe. Rezultati so pokazali, da je predelava ekonomsko smotrnejša v modelu strojne predelave. Koeficient ekonomičnosti je pri ročni predelavi izračunan 0,93 za bučkin čips in 2,40 za bučkino juho. Pri strojni predelavi smo izračunali koeficient ekonomičnosti 1,23 za bučkin čips in 3,68 za bučkino juho. Med samima izdelkoma je večji tržni in ekonomski potencial pokazala bučkina juha, saj v povprečju doseže koeficient ekonomičnosti 3,04 , bučkin čips pa 1,08. Za namen raziskovalne naloge je bila izvedena anketa, v kateri so v večini anketiranci (v anketi jih je sodelovalo 107) podali pozitivno mnenje glede prepoznavnosti in nakupa naših izdelkov. V več kot 80 % so anketiranci odgovorili, da se jim cena za bučkino juho zdi primerna ali celo prenizka, prav tako je že 47 % vprašanih, kdaj v življenju že poskusilo masleno bučo. Nadalje 47 % anketirancev trdi, da imajo masleno bučo ali katero od podobnih buč na jedilniku vsaj enkrat na mesec, 21 % anketirancev pa enkrat na teden. Zaključimo lahko, da ob pravilni izbiri predelovalnega procesa ekonomski in trženjski potencial predelave bučkine juhe obstaja, pri predelavi bučkinega čipsa pa je potencial nekoliko manjši.
Ključne besede: Ekonomika, pridelava, predelava, maslene buče, trženje
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 134; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Ocena investicije za predelavo mleka v mlečne izdelke na domači kmetiji
Tamara Juršič, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati upravičenost investicije v dopolnilno dejavnost predelave mleka na kmetiji, katere primarna dejavnost je prireja mleka. Ocena ekonomike predelave mleka v mlečne izdelke kaže, da je ta ekonomsko upravičena. Na obravnavani kmetiji bo investicija v predelavo mleka v sir in druge mlečne izdelke, ob predpostavljenih vhodnih parametrih analize, finančno upravičena. Investicija v predelavo mleka se bo povrnila v 5-ih letih (ocena NSV = 1.720,37 € ob upoštevani 6 % obrestni meri). V diplomski nalogi je bila izvedena anketa, s katero se je analizirala pripravljenost anketirancev za nakup mlečnih izdelkov na kmetiji, ki je pokazala, da so ljudje iz okolice pripravljeni kupovati mlečne izdelke v sirarni na kmetiji. Cena mlečnih izdelkov se anketirancem zdi primerna. Na podlagi izsledkov bomo na domači kmetiji lažje oblikovali smernice za obogatitev ponudbe v prihodnosti.
Ključne besede: investicija / predelava mleka / dopolnilna dejavnost
Objavljeno: 09.12.2019; Ogledov: 415; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Načrtovanje in izvedba električnega pogonskega sklopa za predelavo skuterja
David Štampar, 2019, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu sta predstavljena načrtovanje in izvedba električnega pogonskega sklopa, s katerim smo predelali bencinski skuter v električnega. Najprej je na splošno opisan princip delovanja električnih skuterjev ter ključne komponente električnega pogonskega sklopa. Nato je opisano načrtovanje električnega pogonskega sklopa. V nadaljevanju je predstavljena izvedba predelave. Prikazan je tudi postopek izdelave baterijskega paketa. Na koncu smo izvedli različne preizkuse električnega pogonskega sklopa, ter obnašanje skuterja v cestnem prometu.
Ključne besede: predelava skuterja, enosmerni motor brez ščetk, izdelava baterijskega paketa, električni pogonski sklop
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 697; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (7,44 MB)

5.
Upravičenost vzpostavitve distribucijskega centra za sadje in zelenjavo na območju ivančne gorice
Mustafa Hadžić, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali upravičenost vzpostavitve distribucijskega centra za sadje in zelenjavo na določeni lokaciji. Uporabili smo lokacijo podjetja Gomilar, d. o. o., ki opravlja svojo dejavnost na območju Občine Ivančna Gorica. Za raziskavo upravičenosti smo upoštevali teoretična izhodišča strokovnjakov s področja distribucijskih centrov za sadje in zelenjavo. Izhodišča smo razdelili na spoznanja o razvoju, strukturi in vplivih distribucijskih centrov za sadje in zelenjavo na okolico. V nadaljevanju smo opredelili metodologijo in metode, ki smo jih uporabili skozi naše raziskovanje; navedli smo cilje in postavili tezo. Naslednji koraki so nam dali ključne informacije pri ugotavljanju upravičenosti vzpostavitve centra in so sestavljeni iz zakonskih podlag za vzpostavitev distribucijskega centra za sadje in zelenjavo, tržne analize ter analize lokacije in organizacije. V prvem delu smo po pregledu zakonskih podlag za vzpostavitev distribucijskega centra analizirali poglavitne regulativne, zakonodajne in prostorske usmeritve. V drugem delu smo raziskali makroekonomske in mikroekonomske vidike tržne analize, pri kateri smo dobili informacije o človeških virih, infrastrukturi, gospodarstvu in razvojnih spodbudah. Tretji del predstavlja analizo lokacije in organizacije podjetja Gomilar, d. o. o., v kateri smo zajeli značilnosti njegove lokacije, infrastrukture, informacijske podpore in organizacije dela. Na podlagi pridobljenih podatkov smo zastavili strateške in operativne cilje distribucijskega centra za sadje in zelenjavo in predlagali potrebne prilagoditve lokacije, infrastrukture, informacijske podpore in organizacije dela. Sledila je diskusija o upravičenosti vzpostavitve distribucijskega centra, s katero smo ugotovili, da vzpostavitev distribucijskega centra za sadje in zelenjavo na lokaciji podjetja Gomilar, d. o. o., ni upravičena. Lokacija, obstoječa infrastruktura, informacijska podpora in organizacija dela ne izpolnjujejo vseh zahtev za nemoteno delovanje predlaganega distribucijskega centra in bi potrebovale določene spremembe za izpolnjevanje vseh pogojev.
Ključne besede: distribucijski center, skladiščenje, predelava, lokacija, organizacija
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 452; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
Nadgradnja polavtomatskega stroja za pakiranje izdelkov v kartonske škatle
Jernej Gračner, 2019, diplomsko delo

Opis: V podjetju INEL d. o. o. se ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo naprav za označevanje, kontrolo in verifikacijo v farmaciji, specializiranih naprav za avtomatizacijo v industriji, etiketiranih naprav in naprav za označevanje izdelkov. Zaradi vse večjega ponarejanja izdelkov v farmaciji smo dobili nalogo, da predelamo napravo, ki bo posnela zloženke za lažjo sledljivost. Preden smo se lotili modeliranja, smo si napravo ogledali in naredili izmere, nato smo naredili idejne skice in začeli z modeliranjem. Ko smo zmodelirali in izdelali vse sestavne dele, smo jih namestili na že obstoječo napravo. Na koncu smo izvedli še preizkus, da je naprava delovala kot je treba.
Ključne besede: predelava, sledljivost, farmacija, modeliranje.
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 370; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
Posodobitev procesa sortiranja žaganega lesa z valjčnim transporterjem za proizvodnjo lepljenega lesa
Rok Hribernik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo konstruirali valjčni transporter za potrebe sortiranja rezanega lesa na kmetiji Hribernik. Izdelali smo 3D model valjčnega transporterja ter določili in izbrali standardne strojne elemente. S pomočjo analitičnega preračuna smo določili zmogljivost in potrebno moč valjčnega transporterja. Kmetija Hribernik namerava v prihodnosti nadgraditi predelavo lesa s tehnologijo lepljenja lesa, zato smo v magistrskem delu preučili možnost izvedbe projekta lepljenja lesa. Ugotovili smo, da za uspešno izvedbo projekta lepljenja lesa potrebujemo nove stroje, prostor in tržišče. Izračunali smo stroške investicije ter analizirali izkoristek lepljenja lesa. Glede na izračunan dobiček smo ugotovili, da je investicija v projekt zanimiva in bi se sorazmerno hitro povrnila.
Ključne besede: predelava lesa, tehnologija lepljenja lesa, načrtovanje valjčnega transporterja, valjčni transporterji, konstruiranje, preračun zmogljivosti, analiza gospodarnosti lepljenega lesa
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 387; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

8.
Ekonomika dopolnilne dejavnosti predelave mesa na lastni kmetiji
Nina Filipič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Osnovni cilj raziskave je bila ekonomika predelave mesa na lastni kmetiji. Osnovna dejavnost na kmetiji je pitanje prašičev. Kmetija se odloča o nadaljnji predelavi mesa v končne izdelke, pri čemer bi bila glavna dejavnost na kmetiji izdelava prleške tünke po starih običajih. V ta namen je bil razvit tehnološko-ekonomski model predelave mesa v različne domače izdelke. Osrednja uporabljena metoda je bila metoda kalkulacije skupnih stroškov in ocena koeficienta ekonomičnosti (Ke). Rezultati analize kažejo, da je pitanje prašičev ob upoštevanju lastne cene žit ekonomsko upravičeno (Ke = 1,04). Koeficient ekonomičnosti predelave mesa v prleško tünko (Ke = 1,41), domače krvavice (Ke = 3,30), suhe domače klobase (Ke = 2,90), domačo tlačenko (Ke = 0,06) in ocvirke (Ke = 1,19) je pokazal, da je predelava ekonomsko precej bolj učinkovita kot le pitanje prašičev. Izjema pri predelavi mesa je predelava v domačo tlačenko, kjer rezultati raziskave kažejo, da je proizvodnja ekonomsko neučinkovita, saj je ocenjena vrednost koeficienta ekonomičnosti nižja od vrednosti 1.
Ključne besede: ekonomika / dopolnilna dejavnost / predelava mesa
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 536; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (922,29 KB)

9.
Optimizacija ravnanja z odpadki v podjetju transpak d.o.o.
Kristian Vrbnjak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ravnanje z odpadki je eden od ključnih problemov s katerimi se srečujejo skoraj vsa proizvodnja podjetja in eno izmed pomembnih področij varstva okolja. V diplomskem delu je obravnavan praktičen primer ravnanja z odpadki v podjetju Transpak d.o.o.. Podjetje v svoji proizvodnji uporablja različne vrste surovin, med katerimi so tudi take, ki so okolju škodljive. Zaradi možnega negativnega vpliva na okolje je pomembno, da so odpadki do odvoza v center za ravnanje z odpadki ustrezno sortirani in skladiščeni. Pravilno ravnanje z odpadki je imperativ, ki bi ga morali upoštevati vsi zaposleni v podjetju. Da bi dosegli potrebni nivo na tem področju je zaposlene potrebno izobraževati, kako se pravilno ravna z določeno vrsto odpadka, kako je odpadke potrebno ločevati in shranjevati. Obravnavano področje ureja zakonodaja na podlagi katere tudi podjetja morajo imeti svoje pravilnike in interno dokumentacijo podjetja. V pričujoči diplomski nalogi je podan posnetek trenutnega stanja v obravnavanem podjetju Transpak d.o.o.. Na podlagi ugotovljenih dejstev so predstavljene tudi nekatere možne rešitve, ki bi odpravile neustrezno ravnanje z odpadki, ki smo ga zaznali v času, ko smo v tem podjetju opravljali prakso.
Ključne besede: odpadki, ravnanje z odpadki, ločevanje odpadkov, predelava, ekološki otoki
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 495; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

10.
Analiza ravnanja z izrabljenimi gumami v sloveniji in povzročeni okoljski vplivi
Igor Kotnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Smo manjše podjetje, ki se ukvarja s transportom izrabljenih avtomobilskih gum (IAG). V diplomskem delu bomo skušali v prvem delu prikazati teoretične osnove ter potek postopka pri ravnanju z IAG. Smo mikro podjetje z osmimi zaposlenimi in pretežno delegacijskim načinom vodenja podjetja. Vsak povzročitelj IAG (vulkanizerji, transportna podjetja, javne komunalne službe) odda naročilo za odvoz, ki ga izpolni na spletu, pri čemer vnese količino in vrsto pnevmatik. Naročilo se zabeleži pri nosilcu izvajanja skupnega načrta ravnanja z IAG, družbi Slopak, ki naročilo posreduje enemu od treh podizvajalcev. To so podjetje Sme-tra d. o. o. in dve konkurenčni podjetji, Rebolkop d. o. o. in Get-inzeniring d. o. o. Za vsako pobrano naročilo se izdela evidenčni list, kjer se zavedejo naslov povzročitelja, naslov predelovalca, datum in količina IAG. Evidenčni list se odda družbi Arso in služi povzročiteljem kot dokazilo o odstranitvi IAG, družbi Arso pa tudi za statistične podatke. V drugem in tretjem delu pa sledi opis težav, ki jih podjetje opaža pri poslovanju, možnosti izboljšav in poslovanja z manj stroški. Glavna težava, ki jo podjetje opaža, je, da je količina IAG večja, kot je sposobnost predelovalcev. Iz tega sledi, da Slovenija nujno potrebuje predelavo pnevmatik. Ker so predelovalci večinoma v tujini, cementarna v Avstriji in snovna predelava na Hrvaškem, to pomeni, da se vse gume transportirajo v tujino, kar predstavlja transportne stroške in okoljske vplive. Prav tako pa plačilo za vse te gume odteka v tujino. V diplomskem delu bomo predstavili, koliko bi privarčevali z rešitvijo omenjenih težav. Prva rešitev je ekonomska in se nanaša na to, koliko privarčujemo v primeru lastne predelave, ko strošek transporta odpade. Druga pa se nanaša na to, koliko omilimo okoljske vplive, ki so v zadnjem času vedno bolj vroča tema.
Ključne besede: izrabljene avtomobilske gume (IAG), transport, predelava, transportni stroški, okoljski vplivi
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 608; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici