| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : diplomsko delo
Lea Žunkovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Za ekološko kmetijo Žunkovič v Halozah so bile preverjene možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti. Zanimanje je bilo usmerjeno v postopek uvedbe dopolnilne dejavnosti, ocenitev investicije potrebne za predelavo mesa, preučitev dejavnikov nasledstva na hribovskih kmetijah. Interes je bil usmerjen tudi v opravljanje intervjuja z bodočim mladim prevzemnikom. Vse tri v začetku postavljene hipoteze so bile potrjene z opravljeno kalkulacijo, ki je bila sestavljena z analizo naših obdelovalnih površin, delovnih strojev in direktnih plačil z izračunom ekonomskih parametrov za rejo krav dojilj, kjer so bili opredeljeni prihodki in stroški – sestavljeni iz ročnega dela, strojnih storitev (večinoma domačih), dokupljene in doma pridelane krme ter fiksnih stroškov. Nadalje je bil v okviru dopolnilne dejavnosti pri oceni ekonomike analiziran razsek živali in prodaja mesa. Pripravljen je bil izračun za neto sedanjo vrednost investicije ter v letu povratka ocenjena interna stopnja. Ocene so bile pripravljene za konstanten in nekonstanten letni denarni tok. Letni prihodek kmetije pred registracijo dopolnilne dejavnosti je bil primerjan z letnim prihodkom po uvedbi dopolnilne dejavnosti.
Ključne besede: ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost, predelava mesa, investicija, nasledstvo kmetije
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
Učinki uvajanja električnih vozil kot prispevek k nizkoogljični družbi na primeru podjetija Armarium : diplomsko delo
Žana Grad, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava učinek oz. prispevek menjave voznega parka manjšega gostinskega podjetja na zniževanje ogljičnega odtisa pri storitvi dostave hrane. Podrobneje preuči zakonodajo na področju prometa oz. trajnostne mobilnosti pri razogljičenju družbe ter prikazuje možne alternative uporabi fosilnih goriv za lažjo dosego le-tega. Preuči načine vpeljave vozil pri predelavi na metan, avto plin, hibridni pogon in elektriko ter njihove posledice na ogljični odtis. V zadnjem delu diplomskega dela preuči obstoječe stanje ogljičnega odtisa izbranega podjetja Point Bar glede na obstoječi prevozni park dostavnih vozil ter prikaže možnosti izboljšav na tem področju. V zaključku prikaže koristi zamenjave voznega parka z vidika letnih stroškov obratovanja, letnih stroškov vzdrževanja in ogljični odtis novega voznega parka.
Ključne besede: električna vozila, ogljični odtis, nizkoogljična družba, zmanjševanje ogljičnega odtisa, predelava vozil na brezogljične vire, vozni park na obnovljive vire energije
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 517; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (547,46 KB)

3.
Uvedba dopolnilne dejavnosti predelave mleka in ocena investicije - študija primera za lastno kmetijo : magistrsko delo
Mateja Korošec, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih ekonomičnost prireje mleka pada, zato se je analizirala ideja uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V magistrskem delu je bil razvit simulacijski model za oceno ekonomike prireje mleka in predelave mleka ter analiza finančne upravičenosti investicije v sirarno. S kalkulacijami skupnih stroškov se je ugotovilo, da je prireja mleka ekonomsko upravičena (Ke = 1,02). Prav tako je ekonomsko upravičena predelava v sveži sir (Ke = 1,01), sveži sir z dodatki (Ke = 1,06), navadni jogurt (Ke = 1,53), sadni jogurt (Ke = 1,33), skuto (Ke = 1,29) in sladko smetano (Ke = 2,12). Na podlagi letnega denarnega toka (LDT = 9.440,32 €), fiksne obrestne mere (i = 6,30 %) ter 10-letne dobe odplačevanja je bilo ocenjeno, da se investicija (I) v višini 22.531,59 € povrne v tretjem letu, ko je neto sedanja vrednost prvič pozitivna (NSV = 2.563,08 €). V primeru najema kredita bi bila ob dobi povratka investicije interna stopnja donosnosti (ISD) 12,37 %.
Ključne besede: dopolnilna dejavnost, predelava mleka, ekonomika, investicija
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 685; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Pregled in ocena tehnologij zajema co2 iz dimnih plinov toplarne daljinskega ogrevanja : diplomsko delo
Etjan Kiralj, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in doprinos CO2 k temu. Kot ukrep za zmanjšanje izpustov emisij CO2 so podrobneje predstavljene tehnologije za zajemanje CO2 iz dimnih plinov naprav v energetskem sektorju. Kot referenčna toplarna je bil obravnavan proizvodni obrat podjetja Energetike Maribor. Ker je v povezavi s to tehnologijo veliko negotovosti, predvsem iz vidika stroškov, se je pripravil računski model, s katerim je mogoče oceniti padec izkoristka proizvodnje koristne energije, stroške zajemanja CO2 in potrebo po dodatni energiji.
Ključne besede: ogljikov dioksid, emisije, toplogredni plini, zajemanje CO2, absorpcija, termična predelava odpadkov, zemeljski plin, ločevanje plinov
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 486; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

5.
Zrnate stročnice v prehrani
2022

Opis: Monografija z naslovom Zrnate stročnice v prehrani obravnava različne aspekte vključevanja zrnatih stročnic v humano prehrano. Predstavljen je zgodovinski pregled uporabe stročnic in dejavniki, ki prispevajo k naraščajoči potrebi za pridelavo. Velika prehranska vrednost stročnic je pogojena z ugodno sestavo makrohranil ter vsebnostjo vitaminov in mineralov. Pred vključevanjem stročnic v prehrano je potrebno le te ustrezno predelati, da se izboljša dostopnost hranil ter zmanjša vsebnost nezaželenih snovi. Poleg tradicionalnih tehnik mletja in termične obdelave lahko prehransko vrednost izboljšamo tudi s fermentacijo in kaljenjem. V publikaciji je podrobno predstavljena uporaba soje v azijski kulinariki, kjer ta predstavlja temelj vsakodnevne prehrane. Tudi na trgovskih policah v Sloveniji najdemo vse več izdelkov iz stročnic. Velik potencial, ki ga imajo stročnice v humani prehrani, so prepoznali nekateri podjetniki, zato so v monografiji predstavljene tudi njihove uspešne zgodbe. Boljšo prehransko varnost in višjo kakovost zagotavljajo predvsem lokalno pridelane stročnice.
Ključne besede: zrnate stročnice, humana prehrana, soja, prehranska vrednost, predelava, mikrohranila, makrohranila, živila
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 885; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (22,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Projekt predelave pakiranja na stiskalni liniji 55MN podjetja Impol PCP : magistrsko delo
Matic Sernel, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaradi vse višjih zahtev trga glede kvalitete je bilo potrebno odpraviti pojavljanje površinskih poškodb na pakirni liniji stiskalnice 55MN. Ker tak projekt zahteva dosledno vodenje, je predlagan tudi koncept vodenja projektov, ki je uporabljen pri planiranju in izvedbi tega projekta. V okviru magistrske naloge je predstavljeno projektno vodenje, proces analize problema in iskanje rešitve ter izvedba le-te. V diskusiji so predstavljeni rezultati projekta, ki smo jih tudi ovrednotili. Gre za pomemben projekt, saj so poškodbe pogosto vzrok reklamacij, zaradi katerih nastanejo dodati stroški, ki škodijo ugledu projekta.
Ključne besede: projekti, vodenje, kakovost, predelava
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 614; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

7.
Poslovni načrt predelave mokarjev : magistrsko delo
Kaja Glavač, 2021, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo proučevali tržni potencial predelave mokarjev (Tenebrio sp.) in 8 različnih izdelkov iz njih (proteinskih praškov in pekovskih zmesi) ter koeficient ekonomičnosti glede na predelavo. Izdelali smo poslovni načrt po modelu Canvas in kalkulacijo skupnih stroškov, v kateri smo s programom Excel ocenili vse pomembne ekonomske parametre. Ocenili smo stroške materiala in pripravili model prodaje izdelkov za prvi dve leti poslovanja. Ugotovili smo, da naši izdelki predstavljajo velik tržni potencial na slovenskem trgu, saj teh izdelkov na njem še ni. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava mokarjev ekonomsko upravičena. Predelava mokarjev je pri vseh izdelkih ekonomsko upravičena, saj so vsi koeficienti ekonomičnosti > 1. Največji tržni potencial smo ugotovili pri proteinski kaši (Ke = 6,45). S finančnim načrtom smo določili denarni tok, ki nam je pokazal, da je za prvi dve leti poslovanja primerna oblika dejavnosti s. p., v tretjem letu pa prehod na d. o. o. Zaključimo lahko, da Slovenija predstavlja potencialno trg za izdelke iz mokarjev in da lahko idejo zaradi sprostitve zakonodaje realiziramo v zelo kratkem času.
Ključne besede: mokarji, predelava, ekonomičnost, poslovni model, trženje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 1409; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

8.
Ravnanje s plastičnimi odpadki v sistemu krožnega gospodarstva : magistrsko delo
Emina Barlović, 2021, magistrsko delo

Opis: Po svetu in v Evropi se povečuje proizvodnja plastike, posledica česar je povečevanje nastajanja plastičnih odpadkov. Plastični odpadki najpogosteje končajo na odlagališčih ali odvrženi v okolje, kar škodljivo vpliva tako na ljudi kot okolje. Da bi se odpadki v krožnem gospodarstvu izkoristili v kar največji meri, si prizadevajo za njihovo ponovno uporabo in recikliranje. Recikliranje je v veliki meri odvisno od sestave plastičnih odpadkov in ima pogosto določene pomanjkljivosti, zato je trenutno najboljša rešitev ena od oblik energetske predelave. V tem delu so predstavljene prednosti in slabosti predelave plastičnih odpadkov ter možne rešitve, primerjan je sedanji način predelave plastičnih odpadkov v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji in izbran tehnološki predlog za predelavo plastičnih odpadkov.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, plastični odpadki, recikliranje, energetska predelava
Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 1156; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

9.
Predelava in odstranjevanje radioaktivnih odpadkov : magistrsko delo
Jakov Ivanović, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je pojasnjen pojem radioaktivnosti, radioaktivnih odpadkov in njegova razvrstitev ter viri nastanka. Zaradi številnih lastnosti je potrebno radioaktivne odpadke najprej obdelati na primeren način ter jih na koncu na varen način odložiti. V delu so pojasnjene tehnologije obdelave, ki vključujejo predhodno obdelavo, obdelavo, kondicioniranje in imobilizacijo. Metode odstranjevanja so prikazane glede na razvrstitev radioaktivnih odpadkov. Ob koncu je pojasnjena problematika korozije pri odlaganju radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških tvorbah. Prikazani so rezultati raziskave korozije za 3 konkurenčne materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo vsebnikov radioaktivnih odpadkov za globoko geološko odlaganje. Predstavljena je tudi izbira materialov vsebnikov za RAO za prihodnje skupno odlagališče ter primerjana hrvaška in slovenska izbira načinov odstranjevanja odpadkov iz NEK.
Ključne besede: radioaktivni odpadki, predelava, odstranjevanje, korozija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 889; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

10.
Ekonomski potencial pridelave in predelave maslenih buč
Aleš Zajc, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga raziskuje tržni potencial predelave maslene buče v bučkin čips in bučkino juho ter koeficient ekonomičnosti glede na način predelave. Izdelali smo dva ekonomska modela, v katerih smo ocenili ročni in strojni način pridelave. Modela smo razvili s pomočjo programske opreme Microsoft excel 2016, ki nam je omogočila, da smo izoblikovali in izračunali vse ekonomske parametre. V sklopu naloge smo upoštevali količino 1.428 kg maslenih buč v vsakem predelovalnem procesu. Ugotovili smo, da iz 1.428 kg maslenih buč lahko predelamo 1.428 paketkov bučkinega čipsa, težkih 70 g ali 1200 L bučkine juhe. Rezultati so pokazali, da je predelava ekonomsko smotrnejša v modelu strojne predelave. Koeficient ekonomičnosti je pri ročni predelavi izračunan 0,93 za bučkin čips in 2,40 za bučkino juho. Pri strojni predelavi smo izračunali koeficient ekonomičnosti 1,23 za bučkin čips in 3,68 za bučkino juho. Med samima izdelkoma je večji tržni in ekonomski potencial pokazala bučkina juha, saj v povprečju doseže koeficient ekonomičnosti 3,04 , bučkin čips pa 1,08. Za namen raziskovalne naloge je bila izvedena anketa, v kateri so v večini anketiranci (v anketi jih je sodelovalo 107) podali pozitivno mnenje glede prepoznavnosti in nakupa naših izdelkov. V več kot 80 % so anketiranci odgovorili, da se jim cena za bučkino juho zdi primerna ali celo prenizka, prav tako je že 47 % vprašanih, kdaj v življenju že poskusilo masleno bučo. Nadalje 47 % anketirancev trdi, da imajo masleno bučo ali katero od podobnih buč na jedilniku vsaj enkrat na mesec, 21 % anketirancev pa enkrat na teden. Zaključimo lahko, da ob pravilni izbiri predelovalnega procesa ekonomski in trženjski potencial predelave bučkine juhe obstaja, pri predelavi bučkinega čipsa pa je potencial nekoliko manjši.
Ključne besede: Ekonomika, pridelava, predelava, maslene buče, trženje
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1318; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 1.6 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici