Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaključno delo predstavlja prostor slovenske Koroške v zgodnjem novem veku, posebej pa tukajšnje prebivalstvo na osnovi dela z viri: transkripcijo in analizo matičnih knjig slovensko–koroških župnij od leta 1771 do leta 1781. Zapisi v maticah so bili sestavljeni iz več kategorij, ki so bile pomembne za posamično matico. Po dogovoru z mentorjem sem pri vsaki matici izbrala štiri kategorije, ki sem jih obravnavala v nalogi. Slovensko–koroške župnije so v tem obdobju sestavljale župnija Dravograd, župnija Libeliče, župnija Prevalje (župnija Device Marije na Jezeru), župnija Sv. Danijel, župnija Črna in Mežica, ki je bila takrat še podružnica župnije sv. Mihael pri Pliberku. Ozemeljsko je področje župnij zavzemalo območje trga Dravograd, območje župnije Libeliče, območje trga Guštanj, območje Mežice in območje Črne. Župnijska mreža na tem območju se ni ujemala z ozemeljsko mrežo. Najlepši primer tega je guštanjsko posestvo, ki je imelo sedež v trgu Guštanj, med tem ko sta enako ozemlje pokrivali dve župniji (župnija Device Marije na Jezeru in župnija Sv. Danijel) in nobena od njiju ni imela sedeža v trgu Guštanj. Iz krstnih in mrliških matic je razvidno nihanje in spreminjanje prebivalstva v slovensko–koroških župnijah v navedenih letih. Razviden je kraj rojstva ali smrti ter hišne številke teh prebivalcev. Pri poročni matici pa dobimo vpogled v enega od najpomembnejših dogodkov v življenju prebivalstva, to je zakonski stan. Razvidni so podatki o ženinu in nevesti, kraj rojstva neveste in hišna številka, kamor se je poročeni par preselil po poroki.
Ključne besede: prebivalstvo slovensko–koroških župnij, slovensko–koroški kraji, slovensko–koroške župnije, transkripcija matičnih knjig, analiza matičnih knjig
Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 798; Prenosov: 102
Celotno besedilo (6,33 MB)

Opis: Mesto Velenje je peto največje mesto v Sloveniji in je znano po svoji heterogeni prebivalstveni strukturi. Ker se je v zadnjih 50 letih v mesto preselilo zelo veliko prebivalcev iz republik bivše Jugoslavije, in se ta trend še nadaljuje, je prebivalstvo v etničnem smislu zelo mešano. Primerjali smo dve stanovanjski območji.Prvo območje se nahaja na Šmarski cesti, nedaleč stran od mestnega središča; kjer se nahaja večinoma upokojeno ali nadpovprečno staro prebivalstvo. Kvalifikacija le-teh je višja, vendar je opaziti, da se mladi, pa tudi družine izseljujejo v večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Koper. Drugo območje se nahaja na Stantetovi ulici 11 ob reki Paki in predstavlja nižji do nižji srednji sloj prebivalstva, nizko kvalificirano prebivalstvo, zaposleno v sekundarnih dejavnostih. Skozi teoretični del socialne geografije, zgodovino mestnega nastanka, strukture mestnih četrti, nato pa še raziskovanje, bomo skušali ugotoviti razlike in podobnosti med danima območjema. Avtor je v nalogi analiziral socio-ekonomsko strukturo prebivalstva z ozirom na izobrazbi, dohodkih, starosti in drugih družbenih značilnostih prebivalcev. Avtor je primerjal značilnosti obeh območij z mestom Velenje, nato pa še z mestom Ljubljana, ki je največje univerzitetno in gospodarsko središče v Sloveniji. Ugotavljali smo, da sodi Velenje med mesta z najvišjim deležem prebivalstva z doseženo tercirano izobrazbo v Sloveniji, vendar pa je v mestu tudi zelo velik odstotek zastopanih prebivalcev s srednješolsko izobrazbo. To je posledica intenzivnega razvoja industrijske dejavnosti v preteklih desetletjih. Kasneje avtor ugotavlja tudi, da so razmere v posameznih delih mesta zelo različne. Območje na desnem bregu Pake izkazuje višji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, nekaj območij na levem bregu Pake, zlasti na območjih starejše pozidave iz 60. let 20. stoletja ter ob industrijskih conah, pa izkazujejo delež prebivalstva z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo.
Ključne besede: Velenje, prebivalstvo, socioekonomska struktura, stanovanjsko območje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 661; Prenosov: 76
Celotno besedilo (4,66 MB)

Opis: Avtor v uvodu analizira starostno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor. Ugotavlja, da Maribor izkazuje najvišji delež starejšega prebivalstva in najvišji indeks staranja. V nadaljevanju analizira demografske razmere v 38 krajevnih skupnostih v mestu v obdobju med letoma 1981 in 2015. Ugotavlja, da se proces staranja razlikuje po posameznih delih mesta. V začetnem obdobju so bile najbolj neugodne razmere v starejšem delu mesta na levem bregu reke Drave, v zadnjem desetletju pa je staranje prebivalstva bolj izrazito v starejših t. im. delavskih stanovanjskih soseskah na desnem bregu, kamor se je mesto širilo v 60., 70. in 80. letih 20. stoletja in se je v njih vselila starostno dokaj homogena populacija. Na drugi strani se znotraj mesta kažejo ugodne demografske razmere v tistih območjih, v katerih je prišlo do sanacije in revitalizacije.
Ključne besede: družbena geografija, demogeografija, sestava prebivalstva, staranje prebivalstva, geografija naselij, mestno prebivalstvo, Slovenija, Maribor
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1253; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Združene države Amerike imajo danes dobrih tristo milijonov prebivalcev in so, za Kitajsko in Indijo, tretja najbolj naseljena država na svetu. Prebivalstvo ZDA je plod stalnega priseljevanja skozi stoletja, zaradi česar je demografska sestava prebivalstva danes zelo pestra. Po Kolumbovem odkritju kontinenta v 15. stoletju je sledilo množično priseljevanje. V različnih zgodovinskih obdobjih so se na kontinent priseljevale različne etnične skupine prebivalstva, ki so se naselile v zase značilne regije, odraz česar je danes prostorska razporeditev etničnih skupin. Največja etnična skupina so potomci prvih evropskih priseljencev, ki zastopajo belo raso, sledijo jim številčno čedalje večja skupina priseljencev iz Latinske Amerike, črno in azijsko prebivalstvo ter predstavniki ameriških domorodcev. Priseljevanje ljudi je še danes zastopano v veliki meri in tudi rast prebivalstva je v veliki meri pozitivna na račun priseljevanja. Ob prihodu v državo se večina priseljencev naseli v večja mesta, kjer so razmere za življenje lažje kot v ruralnih območjih. ZDA so visoko urbanizirana država, saj več kot osemdeset odstotkov prebivalstva živi v velikih mestih, med njimi so največja New York, Los Angeles in Chicago. Večina severnoameriških mest se nahaja ob obalah, zaradi česar so te najgosteje naseljene, medtem ko je osrednji del, z izjemo večjih mest, le redko poseljen. Mnoga urbana območja so se razvila v tako imenovane megalopolise, med katerimi je največji megalopolis na vzhodnoatlantski obali in zajema metropole New York, Washington, Boston in Filadelfijo. Začetna angleška dominanca je bila osrednjega pomena za razvoj kulture in jezika. Angleščina je danes uradni jezik, čeprav v zadnjih letih, zaradi vse večjega števila latinoameriških priseljencev, vse bolj v ospredje prihaja španski jezik.
Ključne besede: prebivalstvo, poselitev, migracije, črno prebivalstvo, Latinoameriško prebivalstvo, ameriški Indijanci, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 01.02.2018; Ogledov: 5535; Prenosov: 272
Celotno besedilo (4,71 MB)

Opis: Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri bolezenski simptomi se najpogosteje pojavljajo pri odraslem prebivalstvu Slovenije in določiti njihovo prevalenco in dejavnike, ki nanjo vplivajo. Metode: Raziskava je bila presečna opazovalna in je potekala s pomočjo računalniško podprtega telefonskega anketiranja - CATI. Vključena sta bila 1002 prebivalca, stara med 15 in 90 let. Telefonski intervju je zajemal vprašanja o pojavnosti 23 bolezenskih simptomov, njihovem trajanju in o demografskih podatkih. Izsledki: Slovensko prebivalstvo ima najpogosteje težave z bolečinami v hrbtenici (409 oseb - 40,8 %), bolečinami v sklepih (334 oseb - 33,4 %), s prekomerno utrujenostjo (308 oseb - 30,7 %), z živčnostjo (285 oseb - 28,4 %), glavobolom (280 oseb - 27,9 %), razdražljivostjo (261 oseb - 26,1 %) in z nespečnostjo (259 oseb - 25,8 %). Statistično pogosteje so se bolezenski simptomi pojavljali pri ženskah, starejših, nižje izobraženih, ljudeh z nižjim osebnim dohodkom, nezaposlenih, upokojenih in tistih z znano kronično boleznijo. Neodvisna napovedna dejavnika za prisotnost vsaj enega bolezenskega simptoma sta ženski spol in prisotnost kronične bolezni. Sklepi: Slovensko prebivalstvo je znatno obremenjeno z bolezenskimi simptomi, saj 77,3 % vprašanih bremeni vsaj en bolezenski simptom. Raziskava je odkrila skupine prebivalstva, ki so bolezenskim simptomom še posebej podvržene (ženske, starejši, kronični bolniki, ljudje z nižjim socioekonomskim statusom) in katerim bi morala biti namenjena še posebna pozornost na ravni primarnega zdravstvenega varstva in preventivne dejavnosti.
Ključne besede: bolezenski simptomi, prevalenca, napovedni dejavniki, slovensko prebivalstvo, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.04.2017; Ogledov: 921; Prenosov: 148
Celotno besedilo (254,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...