| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblike, vzroki in odzivi na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih
Urška Pirnat, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje oblik, vzrokov in odzivov na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih. Sledili smo evropskim smernicam za merjenje varnosti v urbanih lokalnih skupnostih in jih uporabili na primeru Ljubljane, ki predstavlja največje urbano okolje v Sloveniji in hkrati velja za eno izmed 58 gosto poseljenih evropskih mest. Na podlagi omenjenih smernic smo urbano okolje Ljubljane postavili v širši demografski kontekst, zbrali informacije o neredu in kriminalitete in njuni porazdelitvi, na podlagi socioloških teorij ugotavljali vzroke za kriminaliteto, izmerili zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja v urbanih okoljih in glede policije, s pomočjo indikatorjev kakovosti življenja prebivalcev le to tudi izmerili, in opredelili vse formalne subjekte in njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. V empiričnem delu doktorske disertacije smo izvedli skupnostno anketo (angleško community survey) v urbanih predelih Ljubljane. Podatke smo zbrali z anketiranjem, ki je potekalo v desetih urbanih soseskah, pet od teh je bilo glede na policijsko statistiko manj obremenjenih s številom prekrškov zoper javni red in mir ter kaznivimi dejanji, pet pa je bilo bolj obremenjenih. Anketiranje prebivalcev je potekalo v letu 2016, od oktobra do decembra. Vzorec je vseboval 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli na območju desetih izbranih sosesk. Rezultati analiz podatkov so razkrili, da glede na tip soseske prihaja do pomembnih razlik v značilnostih urbanih okolij (demografska struktura, družbena infrastruktura, kakovost življenja) in do razlik v stopnji viktimizacije (manjša stopnja viktimizacije je bila značilna za manj obremenjene soseske). Prav tako so se pomembne razlike pokazale v družbenih procesih glede na tip soseske. Prebivalci manj obremenjenih sosesk so navajali višjo stopnjo socialne kohezije, manj odklonskosti mladih in boljši odnos do migrantov, kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Razlike so bile značilne tudi za zaznavanja prebivalcev, in sicer so prebivalci manj obremenjenih sosesk zaznavali manj nereda v soseski ter kriminalitete, prav tako so izražali boljše poglede o policiji (učinkovitosti policije, postopkovna pravičnost, pripravljenost sodelovanja s policijo, moralna identifikacija s policisti) kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Ugotovili smo tudi, da se dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje virov ogrožanja in na zaznavanje policije, razlikujejo glede na tip soseske. V zadnjem delu, smo kot enega izmed glavnih ciljev, oblikovali model varnosti v urbanih okoljih, ki temelji na ugotovitvah preteklih raziskav in na ugotovitvah predhodno izvedenih analiz. Model varnosti tako vsebuje družbene procese v skupnosti, zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja in zaznavanje prebivalcev glede policije. Ugotovili smo vpliv družbenih procesov na zaznavanje virov ogrožanja, ki dalje vplivajo na zaznavanje policije, zaznavanje policije pa vpliva na družbene procese v skupnosti. Gre za krožno dinamiko vplivov, in ob spreminjanju le enega od dejavnikov, se spremenijo tudi vsi ostali. Ker se model ustrezno prilagaja podatkom, predlagamo njegovo uporabo tudi v prihodnjih študijah tako v domačem kot mednarodnem okolju.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, urbana okolja, prebivalci, zaznave, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.02.2021; Ogledov: 178; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
Delo redarjev in ozaveščenost prebivalcev Bohinja s storitvami občinskega redarstva
Anja Lužnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na nacionalno-varnostni subjekt, ki v tem primeru predstavlja poklic redarstva. Vsako redarstvo posebej pa je označeno kot občinsko, medobčinsko ali mestno redarstvo, glede na velikost in lastnosti, ki jih ima. Osredotočili se bomo na medobčinsko redarstvo Bled, Bohinj in Železniki, oziroma natančneje, delovanje le-tega na območju Bohinja in ozaveščenost tamkajšnjih prebivalcev o pooblastilih, ki jih ti posedujejo na splošno in v okoliščinah, ki so bile, in so v določeni meri, aktualne še danes. S tem se želimo navezati na različne okoliščine, kot je stanje zaradi covid-19 in posledic, ki jih omenjeni virus prinaša. Glede na okoliščine, so raziskave razdeljene na obdobja z namenom, da ugotovimo, kaj je glavni problem na tem območju, kateri so tisti prekrški, ki so najbolj pogosti izven sezone, v sezoni ter po razglašeni epidemiji. Porast turizma v zadnjih nekaj letih je doprinesel k tem, da so bila parkirišča polno zasedena, na cestah pa so bile gneče in kolone že nekaj kilometrov pred Bohinjskim jezerom , ki je glavna atrakcija tega turističnega kraja. Zaradi hitrega razvoja in napredovanja turizma, se mora poklic redarstva hitro prilagajati in temu primerno se mora spreminjati spekter nalog ter pooblastil, postopki oziroma vse, kar je potrebno za učinkovito opravljanje dela. Hitri razvoj in spremembe, na vseh področjih, pa niso edini faktor, zaradi katerega so potrebne spremembe oziroma prilagoditve na področju pooblastil in nalog redarstva. V zadnjem času je veliko spremembo v vsakodnevnem življenju vsakega posameznika vplivala epidemija, ki je bila razglašena, zaradi hitre širitve covida-19. Trgovci, policisti, zdravniki in medicinsko osebje, redarji in še veliko drugih, je bilo posledično zelo izpostavljenih, vendar se zaradi svoje poklicne dolžnosti niso mogli umakniti, ampak so se morali prilagoditi. Določeni postopki so se dodali ali spremenili in uvedena je bila določena dodatna oprema. Poleg njih pa so se na takšne razmere morali navaditi in se jim prilagoditi tudi prebivalci Občine Bohinj. Eden od ciljev diplomskega dela je bil tudi ugotoviti, v kolikšni meri jim je to uspelo in koliko težav so imeli tako oni, kot tudi redarji pri opravljanjem svojega dela. Rezultati kažejo na dobro korelacijo med njimi in uspešno zagotavljanje varnosti in reda z ene strani ter upoštevanje in spoštovanje navodil z druge.
Ključne besede: diplomske naloge, občinsko redarstvo, prebivalci Občine Bohinj, pooblastila, ozaveščenost
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 155; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

3.
Poznavanje dela preventivnih institucij na področju korupcije v Sloveniji in zadovoljstvo z njihovim delom med prebivalci Pomurja
Mateja Lepoša, 2020, magistrsko delo

Opis: Korupcija kot najbolj deviantni in odklonski pojav predstavlja grožnjo slehernemu področju, kjer se pojavi. Na letni ravni državo stane velike vsote denarja, zato je potrebno stremeti predvsem k njenemu preprečevanju. V Sloveniji je z zakonodajo dokaj zgodaj bila ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, katere namen je delovanje na področju integritete in preventive ter preiskovanje in nadzorovanje koruptivnih ravnanj. Legitimnost delovanja takšne institucije je predvsem delovanje v dobrobit organizacijam, ki s pomočjo Komisije lahko zagotovijo protikorupcijski načrt organizacije s t. i. načrtom integritete. Posledično je takšno delovanje usmerjeno tudi v dobrobit vseh ljudi, torej javnosti, saj je (ali bi vsaj morala biti) ne-skorumpirana družba cilj vsakega vodstva države. Povezava med javnostjo in institucijo za preprečevanje korupcije je vitalnega pomena za nadzorovano vključenost javnosti v delo protikorupcijske komisije in legitimizacijo njihovega dela. V raziskavi je bil dobljen širši vpogled v mnenje prebivalcev Pomurja o delovanju Komisije. Ugotovljeno je bilo nezadovoljstvo z delom Komisije, na kar imata vpliv ocena sodelovanja Komisije z drugimi institucijami, ki je ocenjeno kot dobro, ter ocena profesionalnosti in integritete zaposlenih. Čeprav so Pomurci mnenja, da je delo Komisije stresno, zahtevno in kompleksno, to ne vpliva na zadovoljstvo z njihovim delom. Povezave med vplivom zaznave korupcije v Pomurju z zadovoljstvom z delom ni bilo zaznati. Pomurci ocenjujejo, da je koruptivnih dejanj v Pomurju veliko, seznanjenost z uspešnim delom Komisije na tem področju pa jim vseeno ne daje občutka varnosti. V zaključku je bilo ugotovljeno, da Pomurci ne zaupajo delu Komisije in z njim niso zadovoljni, razumejo pa pomen in obstoj ter funkcijo Komisije.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje korupcije, zakonodaja, Komisija za preprečevanje korupcije, KPK, stališča, prebivalci, Pomurje, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 151; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Uporaba kamer za snemanje policijskih postopkov
Diellza Sopa, 2020, diplomsko delo

Opis: Uporaba kamer se zdi povsem normalen pojav v dobi napredne tehnologije, kjer so lahko kamere in nadzor vseprisotni. Uporaba kamer vpliva na zasebnost vseh ljudi. Nekateri se zaradi kamer počutijo varne, drugi pa se počutijo ogrožene. Varnost prebivalcev je prioriteta policistov, zato tudi policija vse pogosteje uporablja različne vrste kamer pri reševanju težav, za boljše sodelovanje z javnostjo, zaradi zagotavljanja varnosti, pridobivanja dokazov v policijskih postopkih in kot dokaz opravljanja policijskega dela znotraj zakonskih okvirov in pooblastil. Diplomsko delo je osredotočeno na uporabo različnih kamer za snemanje policijskih postopkov. Omenjene so različne vrste videonadzora, predvsem pa je delo osredotočeno na kamere, pripete na policijsko uniformo oziroma tako imenovane »body worn video« (BWV). Ugotavljalo se je, katere države uporabljajo BWV, kako uporaba BWV vpliva na ljudi in njihovo zasebnost, kako uporaba BWV vpliva na zasebnost policista ter kdaj lahko policija uporabi BWV. Tako kot vsaka stvar ima tudi uporaba BWV dobre in slabe lastnosti. Ugotavljalo se je, da ljudje zaradi uporabe BWV policiste bolj spoštujejo in jim bolj verjamejo, kar pozitivno vpliva na njihovo delo in zaupanje prebivalcev. Ljudje zaradi uporabe BWV raje sodelujejo s policisti, ker vedo, da se postopek z njimi snema. Preseneča to, da ljudje niso zaskrbljeni zaradi posega v njihovo zasebnost, ki ga povzroča uporaba BWV. Pri policistih je bilo ugotovljeno, da imajo nekateri odpor do uporabe BWV, ker menijo, da je njihova zasebnost zaradi neprestanega nadzora ogrožena, hkrati pa imajo vtis, da jim nadrejeni ne zaupajo. V večini držav se za aktivacijo BWV odločajo policisti sami. Ker je BWV na vidnem mestu, ne potrebujejo dovoljenja oseb v policijskem postopku. Težava nastane, ko morajo policisti snemati tudi žrtve zločina (nasilje v družini, posilstvo …). V nekaterih državah lahko policisti takšne stvari snemajo brez zakonskih zadržkov, v drugih državah pa morajo pri BWV izklopiti snemanje slike in lahko pustijo vključeno le snemanje zvoka. Ugotovljeno je bilo, da pri policijskem delu predstavlja težavo snemanje v zasebnih domovih in zdravstvenih ustanovah, saj lahko kamera med delovanjem posname tudi ljudi, ki v policijski postopek niso vpleteni.
Ključne besede: diplomske naloge, prebivalci, policija, nadzor, kamera, varnost
Objavljeno: 31.08.2020; Ogledov: 345; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Samozaščitno ravnanje prebivalcev mestne občine Kranj
Pia Demšar Šmajd, 2020, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih je, zaradi raznoterih groženj in raznolikih varnostnih potreb, zahtevna naloga. V proces zagotavljanja varnosti se zato vključujejo različni deležniki, med katere uvrščamo tudi prebivalce, ki lahko skozi sodelovanje z varnostnimi organi in samozaščitnim ravnanjem prispevajo k večji osebni varnosti in kakovosti bivanja v lokalnih skupnostih. Namen diplomskega dela je predstaviti koncept samozaščitnega ravnanja in njegovo vlogo v sistemu zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih ter raziskati značilnosti samozaščitnega ravnanja prebivalcev v večji slovenski občini. V teoretičnem delu so predstavljeni subjekti zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, vloga prebivalcev v preventivnih dejavnostih in dejavniki, ki vplivajo na njihovo samozaščitno ravnanje, v empiričnem delu pa kvantitativna raziskava, izvedena med respondenti iz Mestne občine Kranj. Rezultati raziskave, v kateri smo analizirali, kako respondenti skrbijo za varnost svojih domov, prevoznih sredstev in kakšno je njihovo preventivno ravnanje, kažejo, da je njihovo samozaščitno ravnanje dobro razvito ter da se v svojem domu in soseski počutijo varno. Za varnost svojih domov in prevoznih sredstev najpogosteje poskrbijo z uporabo mehanskih sredstev (kot so ograje in ključavnice), medtem ko je uporaba finančno zahtevnejših ukrepov (kot so storitve varnostnih služb) manj pogosta. Preventivno ravnanje respondentov se izraža tudi s sosedskim sodelovanjem. Izmed različnih deležnikov so najbolj zadovoljni z delom policije, najmanj pa z delom občinskih redarjev. Ugotovili smo, da pri uporabi različnih ukrepov med demografskimi skupinami respondentov večinoma ne prihaja do statistično značilnih razlik. Ugotovitve raziskave so uporabne za razumevanje značilnosti samozaščitnega ravnanja prebivalcev, njihovega doprinosa k strategijam preprečevanja kriminalitete ter načrtovanje pristopov za spodbujanje prebivalcev k sodelovanju pri zagotavljanju večje varnosti v lokalnih skupnostih.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, lokalna skupnost, prebivalci, samozaščitni ukrepi, preventivno ravnanje, Mestna občina Kranj
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 231; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke ob zaznanih spremembah v okolju
Matej Šubic, Katja Eman, Matevž Bren, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Razprave in objave o vplivu podnebnih sprememb na kakovost življenja ljudi ter njihove morebitne ogroženosti so vedno bolj pogoste, zato je namen prispevka analizirati občutke ogroženosti prebivalcev Občine Škofja Loka zaradi negativnih sprememb v okolju in jih primerjati z občutki prebivalcev Slovenije. Na koncu avtorji na podlagi ugotovitev predlagajo tudi ukrepe za izboljšanje stanja tako na ravni občine kot tudi države. Metode: Škofjo Loko smo izbrali zaradi neposredne bližine bivanja avtorjev in posledičnega dobrega poznavanja samega kraja in dogajanja v njem. Podatke smo zbrali z anketo med prebivalci Škofje Loke v januarju in februarju 2015. Za preverjanje hipotez o varnosti, obveščenosti, vpliva prebivalca na spremembe v okolju in mnenja o resnih zdravstvenih težavah smo uporabili t-test, za preverjanje občutka ogroženosti in ekološke aktivnosti občanov večkratno regresijo in za preverjanje razlik med spoloma diskriminantno analizo. Dobljene rezultate smo primerjali z dognanji raziskave Slovensko javno mnenje 2011. Ugotovitve: Občani Škofje Loke se počutijo najbolj ogrožene zaradi onesnažene vode in prsti. Občani menijo, da niso dovolj obveščeni glede negativnih sprememb v okolju, vendar se počutijo varne v primeru večje ekološke nesreče. Za razliko od državljanov Slovenije občani Škofje Loke menijo, da imajo določen vpliv na odpravljanje negativnih sprememb v okolju. Nazadnje pa smo ugotovili, da je občane strah negativnih sprememb v okolju, vendar se trenutno ne počutijo ogrožene zaradi njih. Omejitve/uporabnost raziskave Uporabili smo priložnostni vzorec občanov (131), zaradi česar rezultatov ne moremo brez zadržkov posploševati na celotno populacijo občanov občine Škofja Loka, a vendarle nam lahko v določeni meri služijo kot pokazatelji dogajanja. Praktična uporabnost: Čeprav je vzorec priložnostni, je vendarle v določeni meri pokazatelj dogajanja v občini in predstavlja dobro izhodišče za obširnejšo študijo na tem območju, saj bi bilo treba izboljšati ukrepe in obveščanje ljudi o okoljskih dejavnikih ogrožanja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek ponuja uporabna izhodišča za ukrepe v Škofji Loki in nadaljnje raziskovanje občutkov ogroženosti zaradi negativnih sprememb v okolju na lokalni in državni ravni.
Ključne besede: okolje, ekološka kriminaliteta, občutek ogroženost, prebivalci, Škofja Loka
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (414,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Samozaščitno ravnanje prebivalcev občine Brda
Katrin Sirk, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, katere samovarovalne ukrepe uporabljajo prebivalci občine Brda in kakšno je njihovo zaupanje v delo policije in drugih zasebnih varnostnih služb. V teoretičnem delu so opredeljeni temeljni pojmi, kot so samovarovanje, varnost, skupnost, vloga v sodobni družbi, kriminaliteta in prevencija. Opisana sta policijsko delo v skupnosti in strah pred kriminaliteto, kjer so našteti vzroki in dejavniki strahu ter opisani negativni učinki. Opisana sta tudi vloga in delovanje policije in predstavljeni samovarovalni ukrepi (ključavnica, protivlomna vrata, ograje ipd.), ki jih prebivalci uporabljajo pri samozaščitnem vedenju. Denar, vrednostne papirje, dragocenosti iz plemenitih kovin in dragih kamnov, dokumente, dokumentacijo in premoženje v širšem pomenu besede (stanovanje, stanovanjske hiše ipd.) varujemo z namenom, da preprečimo njihovo odtujitev. Najpogostejše oblike odtujitve so vlomi in ropi. Da bi to preprečili, hranimo predmete v protivlomnih vsebnikih in prostorih, ki so glede na varovano vrednost ustrezne varnostne stopnje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati analize ankete, ki je bila izvedena na območju občine Brda. Rezultati so pokazali, da prebivalci najbolj zaščitijo svoja stanovanja ali hiše tako, da zaklepajo vhodna vrata in zapirajo okna, imajo psa in zavarujejo hiše pri zavarovalnici. Svoja prevozna sredstva pa zavarujejo tako, da dosledno preverijo, da v njih ni pomembnih stvari. Največja stopnja je bila zaupanje med sosedi, saj so prepričani, da bi jim po potrebi priskočili na pomoč. Raziskava je pokazala, da se občani v svoji soseski počutijo dovolj varne, zaupajo v svoje sosede in dobro poskrbijo za svoje premoženje z različnimi varnostnimi zaščitami.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, kriminaliteta, skupnost, prebivalci, samovarovanje
Objavljeno: 28.02.2020; Ogledov: 385; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (972,47 KB)

8.
Samozaščitno ravnanje prebivalcev občine Ravne na Koroškem
Mirjana Marković, 2019, diplomsko delo

Opis: Varnost je dobrina, ki si jo vsakdo želi samoumevno imeti. Vsi se želimo počutiti varno in se svobodno gibati. Policija se trudi zagotavljati varnost prebivalcev, a veliko ljudi ne zaupa v delo policije. Večina nima možnosti, privoščiti si zasebno varnostno službo ali tehnično vrsto zaščite, kot so alarmne naprave in videonadzorni sistemi. V teoretičnem delu naloge smo opredelili temeljne pojme in sicer varnost, samovarovanje in kriminaliteta. Beseda varnost je širok pojem, zato smo ga ločili na osebno varnost in varnost premoženja. Opisali smo strah pred kriminaliteto in kako mediji vplivajo na strah. V teoretičnem delu je omenjeno tudi policijsko delo oziroma so predstavljeni preventivni ukrepi, ki jih policija vsakodnevno izvaja za zmanjševanje kaznivih dejanj na področju občine Ravne na Koroškem. Predstavili smo osnovne mehanske in tehnične ukrepe, ki jih prebivalci uporabljajo pri samozaščiti. V okviru diplomskega dela je bila na območju občine Ravne na Koroškem, katero smo tudi predstavili v teoretičnem delu, izvedena anketa z namenom, ugotoviti, katere samovarovalne ukrepe uporabljajo prebivalci občine in kakšno je njihovo zaupanje v delo policije ter drugih zasebnih varnostnih služb. Rezultati ankete kažejo, da prebivalci večino ukrepov za tehnično varovanje ne uporabljajo. Najbolj se zanašajo na dosledno zaklepanje vrat in zapiranje oken ob obhodu, veliko jih uporablja protivlomna vrata in veliko se jih tudi zanaša na storitve zavarovalnic. Zaznali smo veliko stopnjo zaupanja med sosedi, saj so prepričani da bi jim po potrebi priskočili na pomoč, in nekoliko manjšo stopnjo zaupanja v delo policije. Izpostaviti velja, da je odziv občanov na anketo bil dober, kar ni ustaljena praksa glede anket. Vzrok za to je lahko, da jim varnost veliko pomeni in da so pripravljeni sodelovati tudi pri izboljševanju občutka varnosti v njihovem domačem kraju.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, samozaščita, ukrepi, policija, prebivalci
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 314; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
Stališča občanov občine Mirna Peč in Novo mesto do nasilja v družini
Matjaž Ajdič, 2019, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini v 21. stoletju je pojav, do katerega lahko pride kadarkoli v partnerski oz. v zakonski zvezi in pri katerem niso pomembne razlike v kulturi, narodnosti, rasi, veri itd. Gre za dejanje, ki se zgodi med dvema članoma (lahko pa tudi več člani) družine, pri čemer je povzročitelj vedno eden izmed družinskih članov. Največkrat pride do nasilja v družini med partnerjema, ko se eden od njiju ne prilagaja drugemu ali pa sta partnerja že dalj časa v slabem partnerskem odnosu oz. zakonski zvezi. Nesoglasja lahko pripeljejo do tega, da se eden izmed njiju ne more več nadzorovati. Z ekonomskim, psihičnim, spolnim ali fizičnim izživljanjem povzroči nasilje nad partnerjem ali partnerko, pri tem pa so lahko žrtve tudi ostali člani družine. Magistrska naloga obravnava tematiko o stališčih občanov občin Mirna Peč in Novo mesto do nasilja v družini in je sestavljena iz teoretičnega ter empiričnega dela. V prvem delu zaključne naloge so predstavljeni osnovni teoretični pristopi: definirali smo pojem nasilje v družini ter predstavili različne oblike nasilja in žrtve nasilja. Na splošno smo se dotaknili tudi vloge različnih organizacij oz. institucij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja v družini in so pristojne za to, da se povežejo med seboj ter nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja, pri tem pa delujejo v skladu s formalnimi postopki, zapisanimi v različnih zakonskih in podzakonskih pravnih aktih oz. predpisih, ki veljajo za vsako organizacijo posebej. Najpomembnejše predpise in podzakonske akte smo v teoretičnem delu izpostavili in na splošno predstavili najpomembnejše člene teh dokumentov. V drugem delu smo opravili raziskavo za izbrani vzorec občanov občin Mirna Peč in Novo mesto ter na osnovi odgovorov, ki so jih občani obeh občin podali v anketi, izvedli multivariantne statistične analize in rezultate za obe občini primerjali med seboj. Ugotovili smo, da različne okoliščine oz. dejavniki vplivajo na to, koliko in kako občani obeh občin poznajo oz. zaznavajo primere nasilja v družini. Ugotovili smo, da sta psihično in verbalno nasilje med najpogostejšimi oblikami nasilja, ki jih zaznavajo občani obeh občin. Prav tako najpogosteje zaznavajo nasilje nad ženskami in ugotavljajo manjši obseg dejavnosti različnih organizacij za preprečevanja nasilja v družini in ozaveščanje o njem. Glede na vzorec, dobljene statistične podatke ter podatke o obravnavah žrtev nasilja na Centru za socialno delo in v Svetovalnici za žrtve nasilja smo ugotovili, da je v občini Novo mesto več nasilja v družini kot v občini Mirna Peč.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, prebivalci, stališča, občina Mirna Peč, občina Novo mesto, magistrska dela
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 502; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

10.
Odločitveni dejavniki za uporabo samozaščitnih ukrepov med prebivalci v občini Ormož
Tamara Lubec, 2019, diplomsko delo

Opis: Dejavnikov, ki vplivajo na količino in pogostost uporabe samozaščitnih ukrepov, je veliko, saj ima vsak posameznik svojo percepcijo glede ogroženosti z določeno varnostno problematiko. V diplomskem delu smo analizirali razloge za uporabo samozaščitnih ukrepov v občini Ormož z namenom ozaveščanja o varnostnih problemih za kakovostnejšo samozaščito prebivalstva in nujnosti posodobitve programov za zagotavljanje varnosti. Občina Ormož se sooča z višjo povprečno starostjo prebivalcev, visoko stopnjo brezposelnosti in pretežno vaškim okoljem, zaradi česar je zanimiva lokalna skupnost, ki jo je smiselno podrobneje raziskati. Občutek varnosti in strah pred kriminaliteto sta glede na ugotovitve naše raziskave bistvena dejavnika, zaradi katerih respondenti uporabljajo samozaščitne ukrepe. Ugotovitve kažejo, da se respondenti počutijo zelo varno v svoji soseski in domu. Pretežno ruralno okolje, s tem pa tudi socialna kohezija, vplivata na prednostno uporabo previdnostnih ravnanj, kot so dogovori s sosedi in znanci, medtem ko tehnične ukrepe uporablja majhen delež vključenih v raziskavo. Ugotavljamo, da ni povezave med nižjim zaupanjem v delo policije ter uporabo tehničnih ukrepov in previdnostnih ravnanj. Rezultati raziskave kažejo, da ne obstaja povezava med previdnostnim ravnanjem in demografskimi značilnostmi respondentov. Ugotovitve, poudarjene v diplomskem delu, kažejo na aktualno varnostno stanje. Rezultati analize stanja kažejo, da bi bilo treba zaradi zastarelosti podatkov posodobiti občinski program varnosti in zastaviti nove varnostne programe v lokalnih skupnostih občine Ormož z namenom zagotavljanja kakovostnejše (samo)zaščite in preventivne dejavnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, lokalna skupnost, samozaščitni ukrepi, varnost, prebivalci, dejavniki
Objavljeno: 18.04.2019; Ogledov: 623; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici