| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Clostridioides difficile in bakterije iz skupine Bacillus cereus v iztrebkih voluharic
Ursulla Krautberger Balažić, 2023, magistrsko delo

Opis: Bacillus cereus je Gram-pozitivna aerobna sporogena bakterija. Različni sevi B. cereus so si tako fenotipsko, kot v sekvencah genomov precej podobni z nekaterimi drugimi vrstami rodu Bacillus, zato jih skupaj uvrščamo v skupino B. cereus. Zaradi širokega temperaturnega optimuma je vsesplošno razširjena v naravnem okolju in naseljuje različne ekološke niše. Primerno okolje za rast in razvoj predstavljajo tudi prebavila žuželk in sesalcev. B. cereus povzroča tudi okužbe pri ljudeh. Pri okužbah so pomembni sevi, ki imajo gene za emetični in/ali diarealni toksin. Bakterija Clostridioides difficile je Gram-pozitivna oportunistična anaerobna bakterija, ki povzroča bolezni tako pri ljudeh, kot živalih. Razširjena je po vsem svetu. Okužba s C. difficile povzroča vnetje debelega črevesa in drisko, vendar samo pri osebah s porušeno črevesno mikrobioto. Razen pri človeku, jo najdemo v prebavilih mnogih živalskih vrst, tudi pri glodavcih. Ker so glodavci in žužkojedi v bližini človeških bivališč precej pogosti, prebavila voluharic pa predstavljajo rezervoar bakterije B. cereus, smo v nalogi ugotavljali ali in v kolikšnem deležu so te bakterije prisotne v prebavilih voluharic, v naši geografski regiji. Ugotovili smo, da je pojavnost bakterije B. cereus visoka. Iz 20 pobranih vzorcev smo izolirali 54 bakterijskih sevov B. cereus. Od tega smo jih 41 identificirali kot B. cereus sensu lato in 13 kot B. cereus sensu stricto. Seve identificirane kot B. cereus in sorodne seve (skupine B. cereus) smo testirali na prisotnost diarealnega ali emetičnega toksina. V večini sevov (39 izmed 45 testiranih) je bil prisoten diarealni toksin, ki se je pojavil pri 38 izoliranih sevih, medtem, ko pri nobenem sevu nismo zaznali emetičnega toksina. Poleg tega smo iskali tudi bakterijo C. difficile, ki je bila v Sloveniji že opisana pri različnih živalih, prsti in v vodi, ne pa še pri glodavcih. Bakterijo C. difficile smo potrdili samo v enem izmed vzorcev fecesa.
Ključne besede: Clostridioides difficile, skupina Bacillus cereus, voluharice, prebavni trakt, spore, toksini
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 382; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

2.
SEZNANJENOST DIJAKOV S PROBIOTIČNIMI MIKROORGANIZMI V PREHRANSKIH IZDELKIH IN PREHRANSKIH DOPOLNILIH
Lucija Tkavc, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Med ljudmi v zadnjih desetletjih se je trdno uveljavilo zavedanje o tem, da mikroorganizmi niso samo sovražniki, ki človeku škodujejo in povzročajo nalezljive bolezni, temveč so tudi zdravju koristni. V diplomskem delu smo predstavili probiotične mikroorganizme in ugotavljali seznanjenost populacije srednješolcev s probiotičnimi mikroorganizmi v prehranskih izdelkih in prehranskih dopolnilih ter vključevanje le teh v vsakodnevno prehrano. Metode: V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo o seznanjenosti dijakov s probiotičnimi mikroorganizmi v prehranskih izdelkih in prehranskih dopolnilih. Sodelovalo je 30 dijakov drugih in tretjih letnikov Srednje zdravstvene šole Celje v mesecu aprilu 2015. Anketni vprašalnik je vseboval 17 vprašanj. Rezultati: Ugotovili smo, da dijaki, ki v učnem procesu še niso obravnavali snovi mikrobiologije dobro poznajo pomen in naloge probiotičnih mikroorganizmov v prehranskih izdelkih in prehranskih dopolnilih, saj poznavanje probiotičnih izdelkov vodi iz družinskih prehranjevalnih navad. Dijaki, ki so omenjeno snov že obravnavali, pa so še bolje seznanjeni in teoretično podkovani. Diskusija in zaključki: Današnji način življenja predstavlja za človeški organizem obremenitev in stres. Dokazano je, da zaužitje dobrih mikroorganizmov pozitivno vpliva na počutje in zdravje ljudi, če le te zaužijemo v zadostnih količinah. Raziskava dokazuje potrebo po večjem in učinkovitejšem seznanjanju in vključevanju učne snovi o zdravju koristnih mikroorganizmih, ki v današnjem svetu predstavljajo vir naravnega ravnovesja za človeški organizem.
Ključne besede: probiotiki, mikroorganizmi, mikrobiota, prebavni trakt, prehranska dopolnila
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 1569; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici