| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Politično delovanje in vloga Ruske pravoslavne cerkve od vpada Batu kana do padca Konstantinopla (1237-1453)
Nejc Drnovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V delu je obravnavano politično delovanje Ruske pravoslavne cerkve v obdobju od vpada Mongolov in njihovega zavojevanja večjega dela ruskih kneževin do padca Konstantinopla. Tematika je razdeljena na več poglavij, v katerih se z različnih vidikov preučujeta vloga in vpliv Cerkve v obravnavanem obdobju. V prvem poglavju so predstavljeni in analizirani dokumenti, imenovani »jarliki«, ki so jih predstavniki duhovščine prejemali od mongolskih vladarjev za potrjevanje njihovega političnega položaja. V njih so opredeljeni privilegiji in dolžnosti Cerkve, kar je ključnega pomena pri razumevanja njenih političnih dejanj in dejanj posameznih metropolitov v tem obdobju. V nadaljevanju je vloga Cerkve razložena na dva načina: z vidika institucije in z vidika dejanj posameznih, najpomembnejših cerkvenih predstavnikov, predvsem metropolitov. Prvi vidik je pomemben, saj je v okvirih obravnavanega časovnega obdobja imela Cerkev že sama po sebi poseben prestiž in vlogo, ker je številne privilegije ohranila iz časov, ko še ni bilo stikov z Mongoli na tem ozemlju. Mongoli so tudi imeli univerzalno pozitiven odnos do Cerkve in vere nasploh, kar se odraža v verski strpnosti znotraj imperija. Z drugega vidika so predvsem pomembni odnosi med metropoliti in glavami treh večjih političnih sil, to je s konstantinopelskim patriarhom, kanom Zlate horde in z velikim knezom najpomembnejše ruske kneževine. Posebna pozornost je namenjena tudi zgodovinopiscem, ki so zaradi političnega in ideološkega ozadja ter številnih nejasnosti v zvezi z obravnavano tematiko vlogo Cerkve obravnavali na najrazličnejše načine. Izpostaviti velja dve večji zgodovinopisni smeri, in sicer predrevolucijsko zgodovinopisje, ki je razlagalo delovanje metropolitov in Cerkve v pozitivni luči, in sovjetsko zgodovinopisje, ki je tematiko skušalo umestiti v okvire marksistične razredne teorije.
Ključne besede: Ruska pravoslavna cerkev, metropolit, Zlata horda, veliki knez, bizantinska cerkev, jarlik
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1435; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

2.
SOCIALNI NEMIRI V BOLGARIJI V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Robert Gašpar, 2013, diplomsko delo

Opis: Bolgari so eno tistih evropskih ljudstev, ki je svojo državo ustvarilo že v srednjem veku. To državo so slabili notranji boji med fevdalci, šibka osrednja oblast, vpadi Tatarov ter vojne s sosednjimi državami. Kljub temu so vzpostavili močno pravoslavno cerkev, bolgarska kultura pa je temeljila na kronikah, analih in letopisih vladarjev, patriarhov itd. Vse to pa se je spremenilo s prihodom močnega Osmanskega imperija. Bolgarija je postala prva balkanska država, ki si jo je Osmanski imperij popolnoma podredil. Pod novo oblastjo so Bolgari kot kristjani postali drugorazredni državljani z manj pravicami kot muslimani. V prvih stoletjih osmanske oblasti večjih uporov ni bilo. Kmalu so se med Bolgari začeli pojavljati posamezniki, ki so ljudi spodbujali k uporom, tuje vladarje pa k pomoči. Večja upora sta se tako zgodila med avstrijsko-turškimi vojnami konec 16. in konec 17. stoletja v Trnovu in Čiprovcih. Upora nista bila uspešna, represalije pa so bile grozljive. V 17. in 18. stoletju sta gospodarski napredek in odpiranje imperija tujim vplivom prispevala k večji ozaveščenosti Bolgarov. Razvijalo se je šolstvo v obliki celičnih šol. Pomembna osebnost tega obdobja pa je bil menih Paisij.
Ključne besede: Bolgarija, Osmanski imperij, upor, pravoslavna cerkev, katoliška cerkev, Paisij.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2013; Ogledov: 2204; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (897,12 KB)

3.
SRBSKI MIT O KOSOVU
Anamarija Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Srbski mit o Kosovu je del nacionalne identitete Srbov. Cilj diplomskega dela je osvetliti proces nastanka mita, ga definirati, analizirati in pojasniti, kako vpliva na politični, verski in kulturni vidik življenja Srbov ter primerjati kosovski mit z osnovo krščanstva, pri čemer je potrebno poudariti motiv izdaje. Poleg motiva izdaje je koren kosovskega mita tudi motiv junaštva, znotraj katerega sta upravičeno najbolj izpostavljena knez Lazar in Miloš Obilić. Oba se uvrščata med najpomembnejše osebnosti v srbski zgodovini. Mit o Kosovu je postal ključen politični mit v postsocialistični Srbiji, saj so se nacionalistično usmerjene politične stranke naslonile nanj z namenom postati glavna politična sila. Pri tem so se povezale s Srbsko pravoslavno cerkvijo, saj je ta skozi stoletja podrejenosti Otomanskemu cesarstvu zasedala vlogo varuha srbske nacionalne kulture in tradicije. Pomembnost njene vloge je v tem, da je zasnovala kolektivno zavest in ideološki okvir srbskega naroda. Iz vsega tega je jasno, da mit o Kosovu povezuje politiko in religijo v Srbiji.
Ključne besede: Srbski mit o Kosovu, Lazarjev kult, Obilićev kult, mitizacija, Srbska pravoslavna cerkev, zaobljuba Kosovu, svetosavlje.
Objavljeno v DKUM: 24.01.2011; Ogledov: 3576; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (498,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici