| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
MEDNARODNA PRAVNA POMOČ V KAZENSKIH ZADEVAH (TEMELJNI POJMI) S POUDARKOM NA SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO
Marko Filip Kolbl, 2014, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave v mojem diplomskem delu je mednarodna pravna pomoč v kazenskih zadevah s poudarkom na sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki predstavlja obliko mednarodne kazenskopravne pomoči med dvema državama kot subjektoma kazenskopravnega sodelovanja. Kazenskopravna pomoč med državami pa je edina prava rešitev za odkrivanje in preprečevanje čezmejnega kriminala. Zato sta se Republika Slovenija in Republika Hrvaška odločili, da bosta sklenili meddržavne sporazume, ki urejajo t.i. malo mednarodno kazenskopravno pomoč, medsebojno izvrševanje sodnih odločb v kazenskih zadevah in izročitev . Vendar kasneje sta republiki Slovenija in Hrvaška postali članici Evropske unije in tako vstopili v njen pravni red. Pravila pravnega reda Evropske unije pa prav tako urejajo določbe o mednarodni kazenskopravni pomoči med državami članicami Evropske unije. Tako se postavi vprašanje, kateri pravni akt se uporabi v primeru kazenskopravnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško? Ali je to pravni akt Evropske unije ali ratificiran meddržavni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško? To vprašanje pride v poštev samo takrat, kadar pravni akt Evropske unije in ratificiran meddržavni sporazum urejata isto materijo mednarodnega kazenskega procesnega prava. Da v tem primeru pridemo do odgovora, je potrebno upoštevati pravila o hierarhiji mednarodnih pravnih aktov, ki urejajo mednarodno kazensko procesno pravo, mednje spadajo tudi ratificirani meddržavni sporazumi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in predhodne in končne določbe pravnih aktov Evropske unije, ki urejajo isto materijo. Da bi razumeli koncept mednarodne kazenskopravne pomoči, je potrebno predstaviti in opredeliti osnovne pojme, ki se pojavljajo v zvezi z mednarodno kazenskopravno pomočjo in temeljna načela, na katerih osnovni pojmi slonijo. Ta temeljna načela so produkt načel najbolj civiliziranih narodov in imajo dvojno naravo: kot temeljna načela prava Evropske unije in temeljna načela mednarodnega kazenskega procesnega prava. Zato je moje diplomsko delo posvečeno tudi tej temi. Seveda pa mora mednarodna kazenskopravna pomoč slediti svojemu cilju. Ta cilj pa je uspešen pregon čezmejnega kriminala v najboljši možni meri. Zato se postavlja naslednje vprašanje, kateri pravni akti omogočajo boljši kazenski pregon čezmejnega kriminala? Ali so to pravni akti Evropske unije ali ratificirani meddržavni sporazumi med RS in RH? Odgovor na to vprašanje bo potekal sočasno s primerjavo obeh vrst pravnih aktov. Pri pregonu čezmejnega kriminala med posameznima državama pa odigrajo svojo vlogo tudi nacionalni predpisi držav. Ti se uporabljajo takrat, kadar mednarodni pravni akti določene materije ne urejajo . V Republiki Sloveniji je ta predpis Zakon o kazenskem postopku (ZKP) . V Republiki Hrvaški pa je takšen predpis Zakon o međunarodnoj pravnoj pomoći (ZOMPO) . Takšno uporabo imenujemo subsidiarna uporaba nacionalnega predpisa države. --------------------------------------------- 1 Pogodba o pravni pomoči v kazenskih in civilnih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 10/94, Hrvaška; Pogodba o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št.10/94, Hrvaška; Pogodba o izročitvi z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 2/95,Hrvaška. 2 Republika Slovenija je postala članica Evropske unije 1.4.2004, Republika Hrvaška pa je postala članica Evropske unije 1.7.2013. 3 Mednarodna kazenskopravna pomoč se daje po določbah ZKP zgolj, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače (514. člen ZKP). 4 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994. 5 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994.
Ključne besede: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, mednarodna kazenskopravna pomoč, mednarodno kazensko procesno pravo, meddržavni sporazum, pravni akti Evropske unije
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1516; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (780,28 KB)

2.
VLOGA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V BODOČI BANČNI UNIJI
Ana Šemerl Harmel, 2014, diplomsko delo

Opis: S stečajem ameriške investicijske banke Lehman Brothers 15. septembra 2008 se je finančna kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, razširila tudi v Evropo. Kriza v Evropi je doživela večje razsežnosti, kot je bilo sprava pričakovano. To je bila predvsem posledica močne povezanosti evropskega gospodarstva z bankami ter razdrobljenosti finančnega trga, ki deluje v okviru enotnega trga EU. V odgovor napakam v zasnovi EU, ki so postale vidne po izbruhu finančne krize, se je rodila ideja o vzpostavitvi bančne unije. V diplomski nalogi sem se osredotočila na vlogo Evropske centralne banke v okviru bančne unije. Njene naloge se nanašajo predvsem na nadzor. Evropska centralna banka bo tako v okviru prvega stebra bančne unije izvajala bonitetni nadzor nad kreditnimi institucijami v državah članicah enotnega mehanizma nadzora. Vanj bodo vključene vse države članice evroobmočja ter pridružene države, ki bodo v mehanizmu sodelovale na temelju sklenjenega dogovora o tesnem sodelovanju. V diplomski nalogi sem raziskala, kako je bil oz. je urejen nadzor pred vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora pod okriljem Evropske centralne banke; kateri ukrepi so bili na temo bančne unije že izvedeni ter kateri pomembnejši koraki že opravljeni; katere so glavne pristojnosti Evropske centralne banke; katere pristojnosti bodo ostale na nacionalnem nivoju; katere države bodo vključene v sistem enotnega nadzora; ter druga vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje nadzora, ki ga bo prevzela Evropska centralna banka v okviru prvega stebra bančne unije.
Ključne besede: pravo Evropske unije, Evropska centralna banka, bančna unija, enotni mehanizem nadzora
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1141; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (525,46 KB)

3.
VARSTVO OTROK PRED TRŽENJEM ALKOHOLA IN NEZDRAVE HRANE V EVROPSKI UNIJI
Inesa Babajić Širbegović, 2015, diplomsko delo

Opis: Varovanje zdravja ljudi je vrednota, ki jo Evropska unija (odslej EU) spoštuje in v ta namen prilagaja svojo zakonodajo. Obseg ukrepanja EU na področju zdravstvene politike je določen s Pogodbo o delovanju EU (odslej PDEU). EU varuje zdravje tako, da dopolnjuje nacionalno politiko držav članic s pravnimi akti, raziskavami s tega področja in sodno prakso Sodišča EU. Zelo pereč problem v EU so namreč kronične nenalezljive bolezni, ki so pogosto rezultat nezdravega prehranjevanja in uživanja alkoholnih pijač. Te bolezni pa vodijo k večjim socialnim in ekonomskim stroškom. Zato v diplomskem delu analiziram vrsto določb, ki urejajo trženje alkoholnih pijač in nezdrave hrane otrokom v EU. V diplomskem delu najprej predstavim splošni pravni okvir glede trženja blaga in storitev, nato pa še konkretne ukrepe EU, v smislu direktiv in sodne prakse Sodišča EU s področja trženja alkoholnih pijač in nezdrave hrane otrokom. Poleg tega na podlagi načela nujnosti in sorazmernosti predstavim razmerje med pravicami otrok, kot skupine potrošnikov in pravicami ponudnikov industrije. Diplomsko delo zaključim z ugotovitvami in načelom subsidiarnosti med nacionalnimi sistemi in EU, ki bi lahko pomagalo uresničiti postavljeni cilj, tj. zaščititi otroke pred trženjem alkohola in nezdrave hrane.
Ključne besede: zaščita otrok, alkohol, hrana, pravo Evropske unije, trženje, debelost, samoregulacija
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 1113; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

4.
VLOGA PRAVA PRI OHRANJANJU NARAVNIH DOBRIN
Tea Kolar, 2015, diplomsko delo

Opis: Z vidika ekonomskih vprašanj gospodarske rasti in ravnanj gospodarskih subjektov diplomsko delo prikaže, da ekonomska stroka in gospodarska dogajanja v mednarodnem prostoru niso usklajena s fizičnimi omejitvami okolja, četudi številni mednarodni in regionalni pravni dokumenti poudarjajo enakovrednost ciljev gospodarskega, družbenega in trajnostnega razvoja. Ravnanja, ki jih snovalci nacionalnih in mednarodnih ekonomskih politik utemeljujejo s ciljem družbe blaginje, vodijo v neustrezno rabo naravnih dobrin in prekomerno degradacijo okolja, in to kljub zavezam mednarodne skupnosti k uresničevanju trajnostnega načela. Razhajanje med dejanskim in deklariranim ohranjanjem narave diplomsko delo ugotavlja z analizo ravni predpisanega in uresničenega varstva naravnih dobrin, ki izhaja iz mednarodnih okoljskih pravil in pravil Evropske unije. Te standarde sooča z ureditvijo rabe naravnih dobrin kot suverene pravice držav. Toda v procesu ohranjanja narave imajo pomembno vlogo tudi prizadevanja in dejavnosti institucij civilne družbe. Pri tem so ključnega pomena upravičenja, ki jih nacionalni pravni redi zagotavljajo posameznikom in nevladnim organizacijam. V diplomskem delu so zato preverjene pravne možnosti njihovega sodelovanja z oblastnimi organi in nosilci javnih pooblastil ter možnosti in omejitve civilne družbe, da nadzira njihova ravnanja. Obravnavana je odgovornost za okolje, ki zavezuje države in gospodarske subjekte, in ugotovljen pomen, ki ga ima v procesu ohranjanja narave davčna pravičnost.
Ključne besede: mednarodno pravo, pravo Evropske unije, varstvo okolja, ohranjanje narave, naravne dobrine, načelo trajnostnega razvoja, človekova pravica do zdravega življenjskega okolja, koncesije na naravnih dobrinah, davčna pravičnost
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 432; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (967,70 KB)

5.
PRAVNI VIDIKI REGULACIJE STATUSA JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE
Eva Murko, 2014, diplomsko delo

Opis: Zgodovinsko so države članice Evropske unije samostojno regulirale delovanje prevozniških storitev v železniškem prometu. Organizacijsko so bila podjetja, ki so izvajala storitve na področju železniških prevozov, gradnje in vzdrževanja železniške infrastrukture, konstituirana kot enovite, vertikalno integrirane družbe. Trg na področju železniškega prometa je bil urejen monopolno, storitve v železniškem prometu pa so opravljali lastniki železniškega omrežja. V obdobju po letu 1991 je prišlo do deregulacije trga železniških storitev. Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železniških podjetij Skupnosti je posegla v klasično ureditev na nivoju držav članic Evropske unije in na novo definirala razmerja med lastniki javne železniške infrastrukture in podjetji, ki izvajajo prevoze po tirih. Zahtevana je bila jasna delitev med lastnikom infrastrukture, upravljavcem in prevoznimi podjetji, zlasti z namenom omejevanja monopola obratovanja prevozniških železniških družb. Deregulacija je sprožila vrsto posledic za mednarodno pravo na področju regulacije železniškega sektorja, predvsem v smislu prostega dostopa do infrastrukture držav članic in zagotavljanja nemotenega in preko mejnega izvajanja železniških prevoznih storitev. Bistvo ureditve je zagotavljanje prostega dostopa do železniške infrastrukture na področju Evropske unije za vse železniške družbe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Dostop je urejen z medsebojnimi pravnimi obvezami med prevoznikom in upravljavcem infrastrukture in pogojen s plačilom uporabnine, ki je namenjena kritju dela stroškov vzdrževanja in vodenja prometa.
Ključne besede: transport, promet, Evropska komisija, direktiva, javna železniška infrastruktura, zakonodaja, pravo Evropske unije, deregulacija, tožba
Objavljeno: 10.12.2015; Ogledov: 629; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

6.
Zasebnopravno uveljavljanje pravic v odškodninskih postopkih v konkurenčnem pravu Evropske unije
Maja Jakomini, 2016, diplomsko delo

Opis: Zasebnopravno uveljavljanje pravic zaradi kršitev konkurenčnega prava Evropske unije je za zdaj še dokaj nerazvito in neraziskano področje. Odškodninski zahtevki zaradi kršitev konkurenčnega prava Evropske unije se od države do države razlikujejo, kar za oškodovance pomeni, da bodo v vsaki državi obravnavani drugače. V praksi se oškodovanci le redko odločajo za vlaganje odškodninskih zahtevkov. Posamezniki se ne odločajo za uveljavljanje odškodnin, za kar je krivo dejstvo, da je imela Komisija do začetka uporabe Uredbe 1/2003 v maju 2004 monopol nad uporabo tretjega odstavka 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Konkurenčno pravo štejemo za podpanogo gospodarskega prava. Ta skrbi za varovanje konkurence preko nadzora in usmerjanja dejanj, ki neupravičeno omejujejo konkurenco ali so v nasprotju s tržnimi običaji. Osrednji določbi, ki to urejata, sta 101. in 102. člen PDEU, katerih izvajanje urejajo Uredbe 17/62 in seveda novejša ter bistvena Uredba 1/2003. Skozi debato o uredbah se razjasni vprašanje, zakaj sistem zasebnopravnega varstva v Evropski uniji ni imel pomembnejše vloge. Podrobneje obravnavam tudi temeljne značilnosti javnopravnega in zasebnopravnega varstva konkurence ter razmerje med njima. Za glavno razliko med javno in zasebno prisilo se štejejo razlike v oblikah administracije, v samih akterjih in pravnih sredstvih. Vendar, če tudi imata različne cilje, imata javnopravna in zasebno pravna prisila vpliv ena na drugo. Kot zanimivost se lahko omeni dvojna vloga Komisije Evropske unije pri izvajanju pravil o konkurenci, kjer se ta pojavi kot oškodovanec. Najpomembnejša pri vsem je možnost uveljavljanja odškodninskih zahtevkov za primer kršenja konkurenčno-pravnih pravil. V zvezi s tem je bila izdana nova Direktiva, ki določa enotno ureditev pravil v zvezi z odškodninskimi tožbami v nacionalni zakonodaji. Ta nam poda kar nekaj odgovorov na vprašanja, ki se nam zastavijo skozi to delo.
Ključne besede: zasebnopravno uveljavljanje, odškodninski zahtevki, posameznikova pravica do odškodnine, konkurenčno pravo Evropske unije, konkurenčna politika
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 827; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (894,10 KB)

7.
UPORABA SOLIDARNOSTNE KLAVZULE PRI ZAGOTAVLJANJU VOJAŠKE POMOČI DRUGI DRŽAVI ČLANICI EU
Metka Mokotar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana solidarnostna klavzula iz 222. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije in vojaška pomoč kot eden od možnih načinov izpolnitve solidarnostne zaveze, ki jo imajo države članice Evropske unije proti drugi državi članici. Solidarnostna klavzula je novost, ki jo je prinesla Lizbonska pogodba in ki jo država članica lahko aktivira v primeru terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek. V tem primeru se zagotavlja pomoč na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni. Vojaška pomoč se lahko zagotovi v obliki denarnih sredstev, vojaške opreme, vojaških usposabljanj in vodenja, kadar prizadeta država pri reševanju krizne situacije uporablja vojaška sredstva. Poleg pomoči, ki jo ob uveljavljanju solidarnostne klavzule zagotovijo posamezne države članice, se uporabijo tudi vsi obstoječi mehanizmi Evropske unije – strategija notranje varnosti EU, mehanizmi EU na področju civilne zaščite, sklep o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje ter strukture, oblikovane v okviru skupne varnostne in obrambne politike. Države za pomoč zaprosijo preko svojih političnih organov, usklajevanje pa poteka v Svetu. Tekom celotnega postopka imata osredno vlogo Center za usklajevanje nujnega odziva in ureditve EU za politično odzivanje na krize. V določenih kriznih situacijah se lahko uveljavlja tudi kakšen drug mehanizem, kot je denimo klavzula o medsebojni obrambi kot del skupne varnostne in obrambne politike, na bolj globalni ravni pa 5. člen Severnoatlantske pogodbe. Oba člena se lahko uporabita v primeru oboroženega napada na državo članico oz. državo pogodbenico. Glede na mehanizme, ki obstajajo poleg solidarnostne klavzule, se na prvi pogled morda zdi, da je določba 222. člena PDEU nepotrebna, vendar ob podrobnejši analizi vidimo, da bo solidarnostna klavzula ob morebitnem uveljavljanju pokrivala zelo velik spekter kriznih situacij in v praksi nudila ustreznejše in koristne rešitve. Države članice imajo v primeru nastanka krizne situacije prosto izbiro glede poti, po kateri bodo reševale nastalo krizo, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.
Ključne besede: solidarnostna klavzula, vojaška pomoč, Evropska unija, pravo Evropske unije, solidarnost
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 979; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (381,00 KB)

8.
PRAVNI OKVIR EVROPSKE SLUŽBE ZA ZUNANJE DELOVANJE
Patrik Matjaž, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropska služba za zunanje delovanje (v nadaljevanju ESZD) je nova diplomatska struktura EU, ki se je vzpostavila v postlizbonskem obdobju. Predstavlja diplomatsko organizacijo, ki skrbi za področje zunanje politike Evropske unije (v nadaljevanju EU) in jo oskrbuje s potrebnimi informacijami, zadevajočimi zunanjepolitično področje. ESZD je sestavljena iz dveh delov, in sicer jo tvori služba (neke vrste ministrstvo za zunanje zadeve) in diplomatska mreža (delegacije EU, vključene v institucionalni ustroj ESZD). Osnovna naloga ESZD je podpora predvsem pri delovanju Visokega predstavnika in ostalih akterjev na področju zunanje politike EU. Čeprav ima tudi sama nekaj avtonomnosti. Služba je s pravnega področja sui generis, torej posebne vrste, saj njene organizacije v pravu EU ni mogoče primerjati s katerim koli drugim podobnim telesom, zato jo imamo lahko za precedenčen primer. Prav ta njen pravni položaj je v diplomskem delu podrobneje raziskan. Pravni položaj ESZD je zaradi različnih predvsem političnih razlogov nejasen, ta neurejenost in nejasnost pa službi, ki je že po sami strukturi zapletena, gotovo ne koristiti. Za razumevanje na novo nastale službe je nujno potrebna analiza z njeno umestitvijo v pravno–institucionalni okvir. V diplomskem delu so tako predstavljene njene lastnosti, njen razvoj, sistem delovanje ter morebitna pravna subjektiviteta ter s tem povezana možnost ESZD nastopati pred sodišči EU.
Ključne besede: Evropska služba za zunanje delovanje, pravo Evropske unije, pravni okvir, diplomacija, sodišča EU, Evropska unija, Lizbonska pogodba, Skupna zunanja in varnostna politika, Visoki predstavnik.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 788; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
CERTIFIKACIJSKA ZNAMKA
Henrik Lutz, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti praktične posledice nove uredbe Evropske Unije, ki vpeljuje nov institut »certifikacijske znamke« v slovenski pravni prostor. Namen diplomske naloge je tudi prikazati izkušnje njene uporabe v tujih ureditvah in predvideti posledice uvedbe certifikacijske znamke v Sloveniji. Delo analizira ureditev in uporabo certifikacijske znamke v ZDA, ter jo primerja z ureditvijo v pravu EU. Podrobneje bo predstavljena certifikacijska znamka EU. Izpostavljena je njena definicija in je primerjana z definicijo certifikacijske znamke, kot je urejena v ZDA, saj se ti bistveno razlikujeta.
Ključne besede: certifikacijska znamka, certifikacijska znamka Evropske Unije, pravo blagovnih znamk, kolektivna znamka, geografska označba, znak, industrijska lastnina, intelektualna lastnina, blago in storitve, shema kakovosti
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 953; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Vloga evropskega parlamenta v mednarodni trgovini
Nikolina Travner, 2017, magistrsko delo

Opis: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 527; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici