1. Problematika vezave kolektivnih delavskih pravic na obstoječi koncept ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1Aljoša Polajžar, 2025, original scientific article Abstract: Avtor obravnava vprašanje ustreznosti uporabe instituta ekonomsko odvisne osebe (po slovenski pravni ureditvi) kot izhodišče za širitev kolektivnih delavskih pravic na širši krog samozaposlenih oseb. Avtor ugotavlja, da je že individualno uveljavljanje instituta ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 v številnih pogledih problematično. Navedena problematika pa pride še toliko bolj do izraza, kadar bi šlo za uresničevanje kolektivnih pravic s strani večjega števila samozaposlenih. V primeru širitve upravičenosti do kolektivnih delavskih pravic na osebe izven delovnega razmerja se vezava na obstoječi koncept ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 ne zdi optimalna rešitev.
Keywords: ekonomsko odvisna oseba, kolektivne delavske pravice, samozaposleni, ekonomska odvisnost, platformni delavci, delovno pravo
Published in DKUM: 22.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (4,82 MB)
This document has many files! More... |
2. Etažna lastnina v slovenskem in hrvaškem pravu : magistrsko deloDejan Marčič, 2025, master's thesis Abstract: Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki odstopa od načela superficies solo cedit ali načela povezanosti zemljišča in objekta. Značilnost tega načela je, da objekt ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, pri etažni lastnini pa je solastnina na zemljišču kot skupnem delu stavbe nerazdružljivo povezana z lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. Obravnavani institut se je v slovenskem in hrvaškem pravu začel razvijati po letu 1954, saj je bil pred tem obstoj etažne lastnine na tem območju prepovedan. V Sloveniji je etažna lastnina celovito urejena s temeljnim zakonom, ki ureja stvarne pravice, od začetka leta 2003, na Hrvaškem pa že od leta 1997. Ureditev etažne lastnine v obeh državah temelji na dualističnem konceptu. Etažna lastnina je lastnina posameznega dela stavbe, ki je v slovenskem pravnem redu neločljivo povezana s solastniškim deležem na skupnih delih, v hrvaškem pravnem sistemu pa s solastniškim deležem na nepremičnini kot celoti. Ker se v sodobnem času v mesta seli vedno več ljudi in posledično narašča gradnja večstanovanjskih stavb, postaja institut etažne lastnine vse pomembnejši. Zaradi tesnih vezi in zgodovinske povezanosti med Slovenijo in Hrvaško, kjer so številni državljani lastniki stanovanj v obeh državah, je cilj tega zaključnega dela predstaviti pravni okvir etažne lastnine v njunih zakonodajah. Podrobna analiza instituta v obeh ureditvah razkriva podobnosti in razlike med njima. Ob primerjavi slovenskega in hrvaškega instituta etažne lastnine ugotavljamo, da je med ureditvama več podobnosti kot razlik. Pravice in obveznosti etažnega lastnika, ki izhajajo iz njegove lastninske pravice na posameznem delu, so v slovenskih in hrvaških določbah podobne. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati pri upravljanju skupnih delov. Zaradi bivanja večjega števila oseb v večstanovanjskih stavbah mora ureditev etažne lastnine predvsem omogočati mirno sožitje med njimi in zagotavljati učinkovito skupno upravljanje stavbe. Pri tem jim pomaga upravnik, ki skrbi za upravljanje poslov in rezervni sklad stavbe. Nekoliko večjo skrb za dobre odnose v stavbi in učinkovitost zagotavljanja sredstev za njeno vzdrževanje izkazuje slovenski zakonodajalec z ustanovitvijo zakonitega stvarnega bremena na posameznem delu dolžnika in zakonito predkupno pravico, ki jo imajo etažni lastniki pri prodaji posameznega dela v manjši večstanovanjski stavbi, saj hrvaška zakonodaja tega ne ureja. Več možnosti za izključitev motečega etažnega lastnika, s katerim je bivanje nevzdržno, pa omogoča hrvaška pravna ureditev, saj je izključitev kršitelja možna na zahtevo manjšine. Zaključno delo bralcu predstavi temeljne značilnosti obeh pravnih ureditev in ga seznani z vsemi ključnimi podobnostmi ter razlikami med etažno lastnino v slovenskem in hrvaškem pravu.
Keywords: Etažna lastnina, solastnina, stvarno pravo, slovensko pravo, hrvaško pravo, primerjalno pravo.
Published in DKUM: 05.12.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (1,36 MB) |
3. Rediteljska služba kot varnostni mehanizem na javnih zbiranjih : kritična presoja v luči Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) ter Zakona o zasebnem varovanju (ZZaSV-1)Miha Dvojmoč, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Rediteljska služba predstavlja pomemben varnostni mehanizem za vzdrževanje reda, usmerjanje udeležencev in preprečevanje incidentov na javnih zbiranjih. Po Zakonu o javnih zbiranjih (»Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ-UPB5)«, 2011) mora organizator zagotoviti ustrezno število usposobljenih rediteljev, ki izpolnjujejo določene pogoje, medtem ko Zakon o zasebnem varovanju (»Zakon o zasebnem varovanju (ZZaSV-1)«, 2011) določa pogoje in pristojnosti varnostnikov, ki pogosto opravljajo delo na istih dogodkih. Četudi imajo reditelji zelo podobno vlogo kot varnostniki, ne sodijo v delovno razmerje po Zakonu o zasebnem varovanju. Med omenjenima službama obstajajo pomembne razlike glede samih pravic, obveznosti in pogojev za delo, kar povzroča veliko nejasnosti. Izstopajo tudi pomanjkljivosti v zakonski opredelitvi nadzora nad delom rediteljskih služb, zato bi bili smiselni bolj jasna razmejitev nalog in pristojnosti ter usklajena zakonska ureditev obeh področij. S tem bi bilo izvajanje javnih zbiranj bolj učinkovito in varno za vse udeležence.
Keywords: prekrškovno pravo, zakonska domneva nedolžnosti, obrnjeno dokazno breme, privilegij pred samoobtožbo, pravila cestnega prometa
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Link to file |
4. Bagatelna kazniva dejanja in njihova umestitev v prekrškovno pravo : primerjalnopravni vidik in usmeritve de lege ferendaBojan Tičar, Gal Pastirk, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Kazenskopravna obravnava bagatelnih kaznivih dejanj, kot so manjše tatvine in goljufije, predstavlja v slovenskem pravnem sistemu nesorazmerno breme za represivne organe, hkrati pa pogosto ne zagotavlja učinkovitega sankcioniranja. Članek analizira veljavno ureditev de lege lata s poudarkom na vprašanju, ali bi bilo določena ravnanja, ki se danes obravnavajo kot kazniva dejanja, smiselno prenesti v okvir prekrškovnega prava kot ustreznejšo obliko pravnega odziva. Osrednji del prispevka temelji na primerjalnopravni analizi ureditve v treh državah članicah Evropske unije – Češki republiki, Slovaški in Poljski – kjer pravne ureditve, drugače kot v slovenskem pravnem redu, določajo mejo med kaznivimi dejanji in prekrški. Ti pristopi ponujajo pomembna izhodišča za razmislek o morebitni spremembi slovenske zakonodaje. V sklepnem delu članek nakaže premišljene usmeritve de lege ferenda, zlasti z vidika uvedbe uravnoteženih in operativno vzdržnih rešitev v okviru prekrškovnega sistema, ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni varstva javnega reda in temeljnih pravic posameznikov.
Keywords: bagatelna kazniva dejanja, prekrškovno pravo, javni red, primerjalnopravna analiza, Slovenija
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
5. Zakonska domneva odgovornosti lastnika vozila za prekrške v prometuBojan Tičar, Tine Mesarič, Franjo Selišnik, 2025, published scientific conference contribution Abstract: V prispevku bomo opozorili na odprto vprašanje sedanje ureditve in praktičnega izvajanja zakonske domneve iz 8. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (»Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)«, 2010), ki rigidno temelji na ustavnem privilegiju zoper samoobtožbo. Zakonodajalec je z določitvijo domneve odgovornosti lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila skušal doseči, da bi bili storilci prekrškov v cestnem prometu tudi dejansko kaznovani. Namreč, kaznovalna politika je eden od delov veljavne ureditve prometnega sistema, ki je ob upoštevanju obstoječega stanja v cestnem prometu ni mogoče enako učinkovito nadomestiti z drugimi ukrepi. Primerjalnopravne rešitve iz Nemčije, Hrvaške, Nizozemske in Avstrije kažejo, da je mogoče uvesti tudi učinkovitejše modele, ki spoštujejo sicer demokratični in ustavni privilegij zoper samoobtožbo, pa kljub temu dosegajo namen zakona v primerih, ko je bil prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec.
Keywords: prekrškovno pravo, zakonska domneva nedolžnosti, obrnjeno dokazno breme, privilegij pred samoobtožbo, pravila cestnega prometa
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
6. Od algoritma do prava : pravni, ekonomski in kulturni izzivi umetne inteligence2025, proceedings Abstract: Umetna inteligenca vse izraziteje preoblikuje sodobno družbo in prodira na skoraj vsa področja človekovega delovanja – od prava, ekonomije in izobraževanja do medijev in kulture. Znanstvena monografija z naslovom Od algoritma do prava – pravni, ekonomski in kulturni izzivi umetne inteligence združuje prispevke, ki se osredotočajo na izzive, priložnosti in posledice uporabe umetne inteligence v sodobnem svetu: od vpliva na kulturno dediščino, kot je digitalizacija in interpretacija vonjev, ekonomskih vidikov, do pravnih vprašanj, povezanih z delovnimi razmerji, ustavnopravnimi dilemami, odgovornostjo za škodo, pametnimi pogodbami, konkurenčnim pravom, kazenskim pravom in z njeno uporabo v sodnih postopkih. Poseben poudarek je namenjen intelektualni lastnini – komu pripadajo avtorsko varovana dela, izumi in videzi izdelkov, ki jih ustvari umetna inteligenca ali pa so nastali z njeno pomočjo, kot tudi vprašanja, povezana s kršitvami. Monografija tako raziskuje ključne pravne, ekonomske in kulturne izzive umetne inteligence, ter spodbuja razmislek o potrebi po večji regulaciji in odgovornem razvoju tehnologije.
Keywords: umetna inteligenca, pravo, kulturna dediščina, ekonomija, konkurenca, pametne pogodbe, intelektualna lastnina
Published in DKUM: 01.12.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (7,90 MB)
This document has many files! More... |
7. Izredna odpoved delodajalca v luči novejše sodne prakse : magistrsko deloHana Kotnik, 2025, master's thesis Abstract: Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je najstrožja delovnopravna sankcija in skrajni ukrep po katerem lahko delodajalec poseže v primeru najhujših delavčevih kršitev in drugih razlogov, ki utemeljujejo takojšnje prenehanje delovnega razmerja. ZDR-1 predvideva osem razlogov za izredno odpoved delodajalca. Gre za kršitve obveznosti iz delovnega razmerja oziroma situacije, za katere je že sam zakonodajalec predvidel, da upravičujejo podajo sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost izredne odpovedi pa se poleg tega, da je izpolnjen kateri izmed osmih odpovednih razlogov zahteva tudi, da so izpolnjeni ostali pogoji za njeno zakonitost, predvsem, da je delavcu omogočen zagovor, da obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takojšnje prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka, da je odpoved podana v zakonsko predvidenih rokih in tudi ustrezno obrazložena. Zakonodajalec v zakonu ni predvidel vseh situacij in razlag pravnih vprašanj, ki se ob uporabi instituta izredne odpovedi pojavljajo v praksi. Prav sodna praksa je tista, ki pripomore k razlagi posameznih izrednih odpovednih razlogov ter ostalih pravnih vprašanj povezanih z izredno odpovedjo delodajalca ter prikazuje kako se ti uporabljajo in razlagajo v praksi. Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Višje delovno in socialno sodišče tudi v novejših sodnih odločbah obravnavata pravna vprašanja povezana z izredno odpovedjo ter pripomoreta k razlagi pravnih institutov ter pravnih vprašanj povezanih z izredno odpovedjo, s čimer dopolnjujeta obstoječo sodno prakso.
V skladu z načelom stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kot najstrožja sankcija pride v poštev zgolj v primeru najhujših kršitev. Ob tem se pojavlja vprašanje, kdaj gre za hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki upravičuje podajo izredne odpovedi brez odpovednega roka in kdaj gre za kršitev, ki upravičuje podajo katere od milejših sankcij na primer redne odpovedi iz krivdnega razloga z odpovednim rokom. Tako v primeru pojma hujše kršitve kot pojma krivdnega razloga gre za pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa. Iz novejše sodne prakse ne izhaja točna ločnica v katerih primerih pride v poštev prva in kdaj druga, saj postavlja zgolj nekatere smernice kdaj gre za hujšo kršitev delovnih obveznosti in kdaj ne. Presoja ali gre za hujšo kršitev je namreč v vsakem primeru odvisna od okoliščin konkretnega primera.
Keywords: delovno pravo, delodajalec, delavec, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpovedni razlogi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, krivdni razlog, hujša kršitev
Published in DKUM: 17.11.2025; Views: 0; Downloads: 43
Full text (1,86 MB) |
8. Primerjava ureditve preiskave in zasega po ameriškem in slovenskem kazenskem procesnem pravu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLana Filipančič, 2025, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu primerjamo ureditvi preiskav in zasegov z vidika varstva pravice do zasebnosti v Združenih državah Amerike in Republiki Sloveniji. V prvem delu zaključnega dela obravnavamo ustavno ureditev varstva pravice do zasebnosti v kazenskem procesnem pravu Združenih držav Amerike, torej dopustnost posegov vanjo s preiskavami in zasegi, kakor je opredeljeno s četrtim amandmajem k ameriški Ustavi ter precedenčnimi sodbami Vrhovnega sodišča. Predstavimo zgodovinski pregled in razvoj varstva pravice do zasebnosti skozi analizo vodilnih precedenčnih sodb, ki so področje oblikovale. Drugi del zaključnega dela se osredotoča na ureditev področja pravice do zasebnosti z vidika kazenskega procesnega prava v Republiki Sloveniji. Obravnavamo ustavne določbe v zvezi z varstvom pravice do zasebnosti ter določene vodilne odločbe Ustavnega sodišča na tem področju. V nadaljevanju opišemo zgodovinski razvoj akuzatorno-adversarnega in inkvizitornega postopka, na katerih temelji idejna zasnova »mešanega« modela kazenskega postopka, ki je uveljavljen v Sloveniji. Sledi opis posameznih določb v zvezi s preiskavami in zasegi iz Zakona o kazenskem postopku. V zadnjem delu naloge skušamo primerjati ureditvi obeh držav in opredeliti poglavitne razlike pri varstvu pravice do zasebnosti na področju preiskav in zasegov.
Keywords: kazensko procesno pravo, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.11.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (874,29 KB) |
9. Praktikum za delovno pravoDarja Senčur Peček, Aljoša Polajžar, 2025, higher education textbook Abstract: Predmetni praktikum predstavlja učno gradivo, ki je namenjeno študentom, ki se tekom študija srečujejo s področjem delovnega prava oziroma tematiko delovnih razmerij. Praktikum vsebuje jedra ključnih sodnih odločb (predvsem Delovno-socialnega oddelka Vrhovnega sodišča RS), s katerimi želita avtorja študentom približati posamezne delovnopravne institute. Ob sodnih odločbah pa so pripravljeni še praktični primeri, ki od študentov zahtevajo uporabo pravnih pravil na konkretnem primeru. Vsebina praktikuma zajema tako individualno kakor tudi kolektivno delovno pravo.
Keywords: delovno pravo, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, kolektivno delovno pravo, delavec, delodajalec
Published in DKUM: 20.10.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (23,24 MB)
This document has many files! More... |
10. Odgovornost delavca za uporabo orodja ChatGPT pri deluMatej Makoter Rožmarin, Asja Lešnik, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Umetna inteligenca je čedalje bolj prisotna na vseh področjih, tudi v delovnem okolju. Eno izmed najpogosteje uporabljenih umetnointeligenčnih orodij je orodje ChatGPT, ki ga delavci pogosto uporabljajo za iskanje informacij, kot pomoč pri generiranju besedil in pri analizi podatkov ter celo za avtomatizacijo določenih nalog. Vse to odpira vprašanje odgovornosti v primeru, ko se delavec pri opravljanju dela zanaša na informacije, ki mu jih ponudi ChatGPT, pri čemer zaradi napačnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij delodajalcu povzroči škodo.
Keywords: umetna inteligenca, ChatGPT, škoda, delovno pravo, odškodninska odgovornost
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (215,91 KB)
This document has many files! More... |
