Search the digital library catalog

Abstract: Zbirka vaj je namenjena študentom druge stopnje bolonjskega študija prava pri predmetu Sistem sodnega varstva v EU na Pravni fakulteti v Mariboru. Zajema pregled postopkov pred Sodiščem EU, pri čemer so neposredni postopki razdeljeni na postopke zoper države članice in postopke zoper institucije EU, temu pa sledijo še naloge v zvezi s postopkom predhodnega odločanja, ki je edini v skupini posrednih postopkov. Sledijo še naloge v zvezi z ostalimi postopki pred Sodiščem EU. Dve poglavji na začetku gradiva sta namenjeni osvežitvi znanja osnov prava EU s poudarkom na razmerju med pravom EU in nacionalnim pravom ter vlogi Sodišča EU v institucionalni zgradbi EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov.
Keywords: pravo EU, sodni sistem, pravno varstvo, neposredne tožbe, postopek predhodnih vprašanj
Published in DKUM: 03.07.2023; Views: 549; Downloads: 72
Full text (4,45 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Cilj magistrske naloge je predstaviti področje kolektivnega pravnega varstva potrošnikov na ravni EU ter si odgovoriti na vprašanja, ki omogočajo njegovo razumevanje. Kolektivna pravna sredstva so procesni mehanizmi na podlagi katerih je zaradi ekonomičnosti postopka in/ali učinkovitosti izvrševanja mogoče več podobnih pravnih zahtevkov združiti v eno samo tožbo. Pojavljajo se v obliki opustitvene tožbe s katero se zahteva ustavitev oz. prepoved nezakonitega dejanja, ali odškodninske tožbe, katere cilj je pridobiti nadomestilo za utrpljeno škodo. V obeh oblikah tožb gre za civilni postopek, ki se odvija med osebami zasebnega prava, ne glede na to, da je ena izmed strank »kolektiv« oz. skupina tožnikov. Do nedavno so kolektivna pravna sredstva na ravni EU bila urejana v Direktivi 2009/22/ES, ki je urejala le opustitvene tožbe, možnost vložitve kolektivnih odškodninskih tožb pa je uvedena z novo Direktivo 2020/1828, ki je zapolnila to dolgoletno pravno praznino. Magistrska naloga ugotavlja, da se je ureditev področja kolektivnega pravnega varstva potrošnikov na ravni EU po sprejetju Direktive 2020/1828 bistveno izboljšala. Oškodovanim potrošnikom je omogočen lažji dostop do ustreznih pravnih sredstev, hkrati pa so se sodišča oz. upravni organi razbremenili velikega števila ločenih tožb, kar prispeva k boljšemu izvrševanju prava na sploh. Eden izmed pomembnejših ciljev nove ureditve je doseči transparentnost in enako obravnavo vseh zastopniških organov držav članic ter potrošnikov s pomočjo uvedbe različnih pravnih varovalk pred zlorabami postopka, kar se je vsaj na teoretični ravni tudi doseglo. Kot je ugotovljeno v magistrski nalogi je podoben namen zasledovalo tudi Priporočilo Komisije z dne 11. Junija 2013, ki je zaradi svoje nezavezujoče narave imelo zelo omejen učinek na pravne ureditve držav članic. Kljub temu pa je s svojimi načeli in priporočili državam članicam postavila smernice kako urediti obravnavano področje in zagotovila dober pravni temelj za sprejetje nove direktive.
Keywords: kolektivno pravno varstvo potrošnikov, Direktiva (EU) 2020/1828, kolektivni interesi, zastopniški organ, Nov dogovor za potrošnike, Priporočilo Komisije z dne 11. junija 2013, Dieselgate primer, Direktiva 2009/22/ES
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 932; Downloads: 159
Full text (981,02 KB)

Abstract: Magistrsko delo se v uvodu, s kratkim opisom, »dotakne« samega pojma lastninske pravice, saj gre za eno ključnih človekovih pravic, ki je deležna pravnega varstva na najvišji ravni. Kot pomemben institut, s katerim se želi zagotoviti mirno sosedsko življenje, je v nadaljevanju zaključnega dela podan oris različnih omejitev lastninske pravice, katerim je podvržen imetnik pravice. Stvarnopravna določila pa ne zavezujejo samo lastnikov, temveč tudi neposrednega posestnika, zato je v magistrski nalogi smiselno podana tudi krajša opredelitev posesti. Za boljši vpogled, in pravilno razumevanje imisij, se magistrska naloga nadalje opredeli do samega sosedskega prava, katerega glavna naloga je sosedom omogočiti prijetno sobivanje na prostorsko povezanih nepremičninah in v okviru katerega se obravnavajo imisije kot najbolj tipičen institut sosedskega prava. Z izrazom sosedstvo lahko opredelimo družbeno razmerje sosedov, torej tistih ljudi, ki so prostorsko povezani. Temu sledi pregled različnih vrst tožbenih zahtevkov, ki so na voljo posameznikom v okviru pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami, ter razmejitev med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom. V jedru zaključnega dela so predstavljene imisije, kot eden najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov, ter njihova klasifikacija glede na različne vrste. Imisije so raznovrstni vplivi, ki izhajajo iz ene nepremičnine in jih je mogoče zaznati na drugi nepremičnini. Niso pa vsi moteči vplivi tudi prepovedani, saj mora med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin obstajati določena mera tolerance, na podlagi katere je vsakdo, do določene mere, dolžan trpeti vplive, ki prihajajo in se širijo iz okolice. Ali gre za prepovedano imisijo, pa je odvisno od krajevnih razmer ali škode, ki je bila prizadejana nepremičnini. Kot zanimivost, se magistrsko delo opredeli tudi do idealnih imisij, ki predstavljajo eno od vrst imisij za katero v slovenski teoriji in sodni praksi še ni jasnih stališč ali jim je priznana pravna veljava ali ne.
Keywords: Lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, posest, sosedsko pravo, nepremičnina, imisije, stvarno pravno varstvo, obligacijsko pravno varstvo.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1572; Downloads: 211
Full text (821,33 KB)

Abstract: Vsebina lastninske pravice je opredeljena v 37. členu Stvarnopravnega zakonika in vsebuje pravno možnost njenega imetnika, da na določen način ravna (facultas agendi). Njeno vsebino določajo njena upravičenja, in sicer upravičenje uporabe ter uživanja stvari (ius utendi et fruendi), upravičenje do posesti stvari (ius possidendi) ter razpolagalno upravičenje (ius abutendi). Poleg tega vsebuje tudi pravovarstveni zahtevek, kar pomeni, da lahko lastnik od vsakogar zahteva, da se vzdrži kršitve njegove lastninske pravice, za kar mu pravo nudi različna pravna sredstva. Skladno s 67. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa, da mora zakon določiti način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, in z 69. členom URS, ki vsebuje pravilo, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon, drugi odstavek 37. člena SPZ vsebuje določbo, da lahko omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja določi le zakon. To zagotavlja ustavnopravno varstvo lastninske pravice pred samovoljnimi posegi države, samoupravnih lokalnih skupnosti ter ostalih nosilcev javne oblasti. Pravno varstvo lastnika, prav tako pa tudi bonitarnega lastnika je zagotovljeno z lastninsko tožbo (rei vindicatio), publicijansko tožbo (actio Publiciana) ter z negatorno oziroma prepovedno tožbo (actio negatoria). Prvega junija 2018 je stopil v veljavo nov Zakon o urejanju prostora, ki ureja razlastitev na malo drugačen način, kot jo je urejal predhodnik. V ZUreP-2 se selita pravni režim grajenega javnega dobra, ki je bil prej urejen v Zakonu o graditvi objektov, ter potrdilo o namenski rabi zemljišča, ki je bilo prej urejeno v Zakonu o prostorskem načrtovanju. Novi zakon dograjuje pravni režim zakonite predkupne pravice občine na poselitvenih območjih, ki se širi na državo, kot na predkupno upravičenko in na območja drugih vrst nepremičnin. V lastninsko pravico posega več javnopravnih predpisov, pri čemer gre zlasti za varovanje javnega interesa. Pri tem je najtežji poseg v lastninsko pravico kot temeljno človekovo pravico zagotovo razlastitev. Da je ta dopustna, mora biti nedvomno izpolnjenih več pogojev, med katerimi je na prvem mestu nesporno ugotovljen javni interes. O dejanskih razlastitvah govorimo, ko je lastniku zaradi urejanja statusa javnih cest dejansko odvzeta posest in s tem onemogočena uporaba nepremičnine, še preden je bilo pravnomočno odločeno o razlastitvi. Sodna praksa je izoblikovala številna stališča, ki so na voljo prizadetemu lastniku nepremičnine. V takšnih primerih ni mogoče izključiti stvarnopravnega varstva v pravdnem postopku, če so zanj podani vsi elementi iz 99. člena Stvarnopravnega zakonika.
Keywords: lastninska pravica, pravno varstvo, nepremičnina, Zakon o urejanju prostora, ustavnopravne omejitve, javna korist, javno dobro, javna infrastruktura, dejanska razlastitev
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 2083; Downloads: 391
Full text (2,34 MB)

Keywords: Sodišče Evropskih skupnosti, pristojnosti, sodne odločbe, blagovne znamke, registracija, zaščita, pravno varstvo, pravna ureditev, kršenje
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 1083; Downloads: 84
Full text (187,67 KB)