1. Pravni in izvedbeni vidiki odvzema premoženja nezakonitega izvora : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJona Koren Fric, 2022, diplomsko delo Opis: Institut odvzema premoženja nezakonitega izvora je relativno nov ukrep, katerega namen je sporočiti ljudem, da se kriminal ne izplača. Vedno bolj se uzakonja dvotirni sistem odvzema premoženja, kar pomeni, da se lahko premoženje odvzame tako v kazenskem postopku kot tudi civilnem. Republika Slovenija je zaradi zaščite ekonomske varnosti leta 2011 sprejela Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Postopek je civilne narave in kazenskemu postopku služi kot dopolnilno orodje. Omenjeni institut (je) (raz)deli(l) širšo in strokovno javnost na dva pola. Nasprotniki mu pravijo kar »drakonski ukrep«, saj naj bi po njihovem mnenju globoko posegal v človekove pravice, predvsem lastninsko pravico in domnevo nedolžnosti, na drugem polu pa so zagovorniki mnenja, da ta ukrep predstavlja legitimno orodje za dosego cilja in da je za ekonomsko stabilnost vsake države potrebno, pod določenimi pogoji, preiskati premoženje in poseči po njem, če njegovega (zakonitega) izvora ni moč dokazati. V zaključnem delu je predstavljena normativna ureditev posameznih faz odvzema premoženja nezakonitega izvora, z namenom ugotovitve dejanskega stanja pa smo izvedli raziskavo, in sicer delno strukturirane intervjuje s posamezniki iz Okrožnega sodišča v Ljubljani in Specializiranega državnega tožilstva, na Policiji pa so podali pisne odgovore na poslan vprašalnik. Na podlagi odgovorov intervjuvancev smo identificirali probleme, s katerimi se soočajo akterji na operativni ravni in podali predloge za izboljšave. Ugotovili smo, da največji problem predstavlja sodelovanje s tujino, odsotnost specializiranega multidisciplinarnega organa za odvzem premoženja nezakonitega izvora ter neenotna tolmačenja sodišč t. i. nadomestnega odvzema premoženja. Menimo, da lahko samo premišljen sprejem zakonodaje omogoča tudi učinkovito delovanje v praksi, prav tako pa ima veliko vlogo tudi sodna praksa, ki se v Republiki Sloveniji v zvezi s tem institutom še ni dokončno izoblikovala. Ne glede na vse, je po mnenju intervjuvancev ZOPNI učinkovit ukrep, ki se bo (ob opozarjanju na pomanjkljivosti) v prihodnosti razvijal v pravo smer.
Ključne besede: diplomske naloge, ZOPNI, pravni vidiki, izvedbeni vidiki, problemi, učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 01.03.2022; Ogledov: 574; Prenosov: 201
 Celotno besedilo (1012,48 KB) |
2. Pravni vidiki forenzične lingvistike : magistrsko deloGabrijela Štefelin, 2021, magistrsko delo Opis: Jezik in komunikacija sta temeljni sredstvi za človekov razvoj. Prav ti dve komponenti igrata tudi ključno vlogo pri forenzični lingvistiki. Vloga forenzične lingvistike se je skozi njeno zgodovino korenito spreminjala. Na svetovni ravni morajo imeti strokovnjaki z različnih področij, ki se navezujejo na forenzično lingvistiko, velik spekter znanj in komunikacijskih veščin. Tukaj govorimo predvsem o ljudeh, zaposlenih na policiji in v pravosodju. Težave med njimi se velikokrat pojavijo prav pri sodelovanju in interpretaciji dokazov, pridobljenih s pomočjo forenzično lingvističnih analiz. Obravnavana kazniva dejanja puščajo sledi tudi preko zvočnih posnetkov ali besedil. Tukaj v ospredje stopijo forenzični lingvisti, ki vsak primer, vezan na njihovo delo, ustrezno analizirajo. Neenotnost zakonov in dokazna vrednost na sodišču predstavljata izziv za vse sodelujoče. Dejstvo je, da brez enotnosti tako na eni kot tudi na drugi strani obravnavan primer izgublja na svoji vrednosti. Čeprav je znano, da so forenzično lingvistični dokazi redki, pa lahko s pomočjo tehnologije in izkušenosti lingvističnega izvedenca pridemo do koristnih podatkov. Vsaka koristna forenzično lingvistična informacija lahko pri kaznivem dejanju dodatno okrepi ali pa celo dokončno zaključi primer. Pričevanje forenzično lingvističnega strokovnjaka na sodišču je v praksi le redko sprejeto. Glavna ovira, ki se pojavlja v pravnem sistemu, je, da ne pride do sporazuma med odvetniki in forenzičnimi lingvisti, ki podpirajo vsak svojo stran.
V magistrski nalogi je poudarek predvsem na forenzični lingvistiki v tujini in povezanosti s pravnimi sistemi posameznih držav. Vsako kaznivo dejanje, ki se ga preiskuje s pomočjo forenzično lingvističnih tehnik, ima pravico, da je slišano in obravnavano v skladu z zakoni. Posledično sem v svojo magistrsko nalogo zajela tudi znane forenzično lingvistične primere ter jih natančno analizirala in opredelila.
Ključne besede: forenzična lingvistika, forenzična analiza, lingvistični dokazi, sodišča, pravni vidiki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 429; Prenosov: 55
Celotno besedilo (607,29 KB) |
3. Analiza tožb za prihodnje generacije : magistrsko deloTea Žgank, 2021, magistrsko delo Opis: V luči nujne potrebe po reševanju okoljskih izzivov pričujoče magistrsko delo obravnava problematiko položaja prihodnjih generacij z vidika pravnega varstva pravice do zdravega življenjskega okolja v slovenskem prostoru. Prihodnje generacije so (do določene mere) nosilci pravic, vključeni v načelo trajnostnega razvoja, vendar brez zmožnosti samostojnega uveljavljanja pravic in interesov. Ker niso zastopane pri sprejemanju odločitev, je sedanji generaciji prepuščeno, ali bo sprejela ukrepe, ki bodo okolje zavarovali za dobrobit bodočih generacij, ali ne.
Magistrsko delo preučuje, ali je od države možno zahtevati sprejetje strožjih ukrepov za varstvo okolja in predstavlja mnoge ovire, s katerimi se srečujejo tožniki pri pravnih zahtevkih ter, ki jih morajo premostiti ne samo za uspešnost tožbe temveč tudi za dostop do sodišča. Prikazuje, da obstoječi pravni okvir v RS nima ustreznih naravi problema prilagojenih instrumentov za neposredno naslavljanje obravnavanega problema, s katerim smo soočeni, a da kljub temu vendarle obstojijo možnosti za njegovo naslovitev tudi v pravnem pogledu. Tudi obravnavan primer Urgenda kaže, da se s podnebnimi tožbami lahko naslovi neobstoj ustreznih pravnih sredstev oziroma poti in dosežejo rešitve. Prav tako ponazarja pomen sodne veje oblasti pri zaščiti pravic prihodnjih generacij in ponuja pomembne smernice za vodenje in odločanje v politično in znanstveno zapletenih zadevah. Drugi primeri, povezani s podnebjem, razkrivajo, da vsaka podnebna tožba, ne glede na izid, ponuja pomembne smernice in gradivo za lažje reševanje okoljskih vprašanj pred sodišči in predstavlja strategijo za izvajanje pritiska na izvršilno in zakonodajno vejo oblasti za sprejetje strožjih ukrepov za varstvo okolja in pravic prihodnjih generacij. Hkrati so uspešni primeri spodbudili nov val zahtevkov in omogočili boljše razumevanje pomena in obsega podnebnih sprememb.
Dolžnost držav do varovanja človekovih pravic vključuje tudi dolžnost ustreznega varovanja okolja do ravni, ki omogoča polno uresničevanje drugih človekovih pravic. Tudi če obstoječi pravni okvir ta trenutek ne omogoča učinkovite naslovitve problema, je potrebno iskati prav(n)e rešitve in poti za naslavljanje problema.
Ključne besede: pravni vidiki varstva okolja, zdravo življenjsko okolje, podnebne tožbe, previdnostno načelo, dolžna skrbnost
Objavljeno v DKUM: 25.05.2021; Ogledov: 581; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. Mejna osebnostna motnja in pravo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGabrijela Štefelin, 2018, diplomsko delo Opis: V današnjem času se vedno bolj soočamo s hitrim tempom življenja, ki pa v velikih primerih vpliva tudi na našo osebnost. Ljudje pozabljajo sami nase in poskušajo ugajati drugim, ob tem pa kreirajo novo samopodobo, ki temelji na drugih in ne na njih samih. Z leti se je zaradi mnogih vzrokov razvilo veliko motenj osebnosti, ki pa še vedno niso natančno pravno opredeljeni. Med njimi je tudi mejna osebnostna motnja, ki vpliva na človekovo samopodobo in čustvenost.
Pravni vidik obravnavanja ljudi z mejno osebnostno je zelo pomemben, saj le tako lahko poskrbimo za ustrezno zdravljenje in v hujših primerih za pridržanje oseb v psihiatričnih bolnišnicah brez privolitve. V primeru pridržanja pacienta v bolnišnici osebje velikokrat naleti na problem, ker bolnik ne privoli v hospitalizacijo zaradi čustvene nestabilnosti in nekritičnosti do svojega bolezenskega stanja. Zato so pri odločanju kako postopati v takih primerih ključnega pomena pravno in zakonsko urejeni procesi.
V Sloveniji in tudi drugod po svetu so mnenja strokovnjakov na medicinskem in pravnem področju včasih deljena. Pomembno za pacienta pa je, da se različne stroke med seboj povežejo in poskusijo nuditi ustrezno obravnavo in oskrbo takim ljudem, ter jim kljub bolezni s tem zagotoviti ustrezno kvaliteto življenja. Zato sem v svoji diplomski nalogi zajela obe področji, ter s primeri, opisi bolezenskih stanj in s predpisanimi postopki skušala prikazati kako zelo sta povezani.
Ključne besede: diplomske naloge, mejna osebnostna motnja, pravo, psihiatrična bolnišnica, pravni vidiki
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1041; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. Pravni vidiki financiranja predšolske vzgoje z vidika lokalne skupnosti na primeru Mestne občine Slovenj GradecPatricija Vetrih, 2018, diplomsko delo Opis: Osrednja tema diplomskega projekta je predšolska vzgoja. V začetku predstavimo temeljna izhodišča predšolske vzgoje s poudarkom na zgodovinskem razvoju le-te, razvoju institucij in izdaji Kurikuluma za vrtce (1999) ter Zakona o vrtcih (2005). Z namenom primerjave v nadaljevanju predstavljamo izvajalce predšolske vzgoje, varstva in izobraževanja, tj. zasebne in javne vrtce. Predstavljamo ključne pravne podlage, ki določajo delovanje javnih in zasebnih ustanov na področju predšolske vzgoje. Prav tako opredelimo vlogo lokalnih skupnosti, staršev in strokovnih delavcev pri izvajanju predšolske vzgoje in njenih ciljih. V aplikativnem delu sledi temeljit pregled pravne podlage za financiranje in delovanje vrtcev. S komparativnim pristopom predstavimo ureditev, proračunska sredstva in podlage za izvajanje programov predšolske vzgoje v Mestni občini Slovenj Gradec. Rezultate raziskave primerjamo z mestnima občinama Velenje in Celje ter preverjamo hipoteze v sklepu.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, financiranje izobraževanja, lokalna skupnost, Mestna občina Slovenj Gradec, pravni vidiki financiranja.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1212; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,23 MB) |
6. Pravni in finančni vidik izbrisa podrejenih obveznic - primer RSNastja Levart, 2017, magistrsko delo Opis: Globalna finančna kriza je tako v svetu kot pri nas sprožila vrsto protikriznih ukrepov, s katerimi smo skušali na čim višji ravni ohraniti stabilnost nacionalnih in mednarodnih finančnih sistemov. Na ravni Evropske unije so bile države članice k sprejemanju določenih ukrepov zavezane, nekatere smernice pa so bile podane kot priporočila. Eno od ključnih priporočil Evropske komisije je bilo razporeditev bremen pri reševanju bank, ki pa je le v Sloveniji izmed vseh članic povzročil kaskado izbrisov podrejenih obveznic v šestih bankah. V magistrskem delu na tem primeru raziskujemo pravni in finančni vidik izbrisa in ugotavljamo njegovo finančno in ekonomsko upravičenost ter zakonitost in ustavnost. Pri pregledu obstoječih dokumentov in podatkov o postopku ugotavljamo, da je Slovenija v namen izbrisa podrejenih obveznic spremenila nacionalno zakonodajo, jo uveljavila retroaktivno ter izbris realizirala na osnovi izračunov o kapitalski neustreznosti, ki niso dostopni za evalvacijo. Postopek izbrisa je v slovenski javnosti spodbudil močne odzive in proteste, saj je bilo izbrisanih okoli 1.000 obveznic v skupni vrednosti okoli 441 milijonov evrov. Skozi odzive in ocene glede izbrisa se je glede tega izpostavilo več vprašanj, ki so se v prvih letih osredotočala zlasti na pravni vidik, kasneje pa je postajal vse pomembnejši finančni vidik. Slovenska zakonodaja je namreč ob sami izdaji obveznic njihov izbris predvidevala le v primeru stečaja, ki je bil zaradi večinskega lastniškega deleža države malo verjeten. Izbris brez stečaja so kasneje omogočile šele spremembe v zakonodaji, pri čemer so se začela pojavljati utemeljena vprašanja ustavnosti retroaktivne uporabe, ki je v nasprotju z Ustavo RS. Med pregledom okoliščin in tudi razvoja odziva javnosti na postopek pa se je izkazalo, da vprašanje zakonitosti in ustavnosti ni tako ključno, kot je vprašanje ekonomske upravičenosti ukrepa. Ekonomska upravičenost je namreč v prvi vrsti bistvena tudi za presojo pravnega vidika, v drugi vrsti pa predstavlja odprto vprašanje težavo samo po sebi. Vzorčni podatki in izračuni, ki naj bi pokazali kapitalsko neustreznost slovenskih bank in ki so bili ključni faktor izbrisa, namreč niso na razpolago za evalvacijo.
Ključne besede: izbris podrejenih obveznic, finančni vidiki izbrisa obveznic, pravni vidiki izbrisa obveznic.
Objavljeno v DKUM: 09.03.2018; Ogledov: 1004; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,29 MB) |
7. PRAVNI VIDIKI POKOJNINEAna Gavez, 2016, diplomsko delo Opis: Demografske spremembe v Evropi, kakor tudi v Sloveniji, spreminjanje starostne strukture prebivalstva, porast starejše populacije in posledično vedno večje število upokojencev, predstavljajo velik družbeni problem in hkrati izziv, kako v prihodnosti zagotoviti socialno varnost prebivalcev. Države članice EU, pa tudi Slovenija, se na nastalo situacijo odzivajo na različne načine, tudi s spremembami pokojninskih sistemov. V Sloveniji je pravica do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine človekova pravica, varovana z Ustavo RS, država pa ureja in skrbi za njeno delovanje. Da bi zagotovili dolgoročno finančno stabilnost in vzdržnost pokojninskega sistema v Sloveniji, je bila v letu 2013 uveljavljena nova pokojninska reforma.
Predstavljam osnovne značilnosti pokojninskega sistema, pokojninski reformi ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ter razlike med njima.
Poudarek diplomskega dela je na pravnih vidikih pravice do pokojnine po Zakonu o pokojninskem invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, v primerjavi z ZPIZ-1 .
Podrobneje obravnavam razlikovanje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa ter njene posledice na odmero pokojnine, pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po izpolnitvi starosti in pokojninske dobe, načine odmere starostne pokojnine, predčasne pokojnine ter delne pokojnine v primerjavi z ZPIZ-1, po katerem je za določene upravičence še vedno možno upokojevanje.
Predstavljam tudi možnosti za izboljšanje statusa upokojencev, s ciljem zagotoviti socialno varnost posameznika.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, primerjava med ZPIZ-1 ter ZPIZ-2, pravni vidiki pokojnine, pokojninska doba, pokojninska doba brez dokupa, odmera pokojnine, status upokojencev.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1335; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,22 MB) |
8. |
9. OBDAVČITEV ODVETNIŠTVA V SLOVENIJIVera Samardžija, 2009, diplomsko delo Opis: Odvetništvo združuje elemente pravnih, ekonomskih in organizacijskih znanosti, obenem pa tudi dve nasprotujoči si sistemski vlogi- vlogo v pravosodnem sistemu in vlogo v gospodarskem sistemu. Prav zaradi vloge odvetnika kot gospodarskega subjekta je pomembno poznavanje statusnih in davčnih vidikov odvetništva, ki so predstavljene v diplomski nalogi. Zaradi prednosti, ki jih prinaša poslovanje v odvetniški družbi ter glede na dejstvo, da večino odvetnikov opravlja odvetniško dejavnost kot samostojen poklic sem predstavila možne načine za spremembo poslovanja samostojnih odvetnikov v odvetniške družbe ter te načine spremembe poslovanja analizirala iz davčnega vidika.
Ključne besede: odvetništvo, statusno in davčno pravni vidiki opravljanja odvetniške dejavnosti, sprememba poslovanja odvetnika posameznika v odvetniško družbo
Objavljeno v DKUM: 17.12.2009; Ogledov: 2374; Prenosov: 320
Celotno besedilo (370,56 KB) |
