Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Organi v delniških družbah se delijo glede na pravni položaj na organ, ki oblikuje voljo družbe, organ vodenja in nadzorni organ. Razvila sta se dva sistema upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni, ki se razlikujeta v tem, da se je v dvotirnem sistemu oblikoval poseben organ za nadzor, nadzorni svet. V enotirnem sistemu pa je nadzor funkcija, ki jo vrši upravni odbor. Nadzorni svet izvršuje funkcijo nadzora v delniški družbi in je sestavljen iz najmanj treh članov, ki jih izvoli skupščina. Sestajajo se vsaj enkrat v četrtletju, za potrditev sklepa mora biti prisotna vsaj polovica članov, vsak izmed članov ima en glas. Glavna funkcija, ki jo nadzorni svet upravlja, je nadzor nad delovanjem uprave gospodarske družbe, imenovanje in odpoklic članov uprave in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. ZGD-1 omogoča nadzornemu svetu, da imenuje eno ali več komisij, ki med drugim pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta. Te komisije so lahko na primer revizijska komisija, komisija za imenovanja in komisija za prejemke. Glede na potrebe podjetja pa lahko nadzorni svet oblikuje tudi druge. Revizijska komisija je sestavljena iz vsaj treh neodvisnih članov; vsaj eden izmed njih mora biti neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Člani revizijske komisije spremljajo proces računovodskega poročanja, zunanje revizije računovodskih izkazov, upravljanje tveganja in sistema notranjih kontrol, notranjo revizijo in skladnost poslovanja z zakonodajo. Revizijska komisija je odgovorna nadzornemu svetu, saj opravlja delo na njegovo zahtevo. Ustanovitev revizijske komisije prispeva k izboljšanju komunikacije, povečanju objektivnosti, izboljšanju položaja revizijske stroke s pomočjo ustreznih revizijskih vprašanj in h krepitvi nadzornega sveta.
Ključne besede: nadzorni svet, revizijska komisija, pravna ureditev, ZGD-1.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 421; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Onesnaževanje in uničevanje okolja predstavljata enega izmed glavnih problemov sodobne družbe, ker tovrstna dejanja škodujejo človeštvu so ta zakonsko prepovedana. Pri dejanjih obremenjevanja in uničevanja okolja pričnemo govoriti o ekološki kriminaliteti, katera obsega vsakršno dejanje ogrožanja in obremenjevanja okolja in je kot tako prepovedano s kazensko zakonodajo. Posebnost tovrstne kriminalitete predstavlja zapletenost in dolgotrajnost pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj in predstavljajo eno izmed najbolj razvijajočih in najzapletenejših vrst kriminalitete v svetu. Področje ekološke kriminalitete predstavlja polje zanimanja najrazličnejših znanstvenih ved, saj je pri razumevanju le te potrebno ohranjati multidisciplinaren, interdisciplinaren in transdisciplinaren pogled. Ekološka kriminaliteta predstavlja predmet preučevanja ekološke kriminologije, družboslovne vede, katera preučuje oblike ogrožanja okolja, okoljevarstveno zakonodajo ter okoljevarstvene ukrepe. Varovanje okolja je najuspešnejše ob zaščiti okolja s celovitimi ukrepi varovanja pri katerih največjo vlogo igra pravno varstvo okolja. V Sloveniji pravno varstvo okolja predstavljajo zakonski ter podzakonski pravni akti, med katerimi glavno vlogo igra Kazenski zakonik, v katerem so zajeta kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Zakonodajalec v Sloveniji skrb za odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj nalaga policiji, tožilstvu, preiskovalnemu sodniku, redarstvu ter Inšpektoratu za okolje in prostor. Policija pri svojem delu odkriva, preiskuje ter evidentira kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Vsako leto slovenska policija objavi uradno statistiko evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v kateri so zajete vse značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj. Pregled uradne statistike policije za obdobje 20 let, med letoma 2001 in 2020, je pokazal da se trend evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v Sloveniji povečuje, saj vsako leto evidentira vedno več tovrstnih kaznivih dejanj.
Ključne besede: kriminaliteta, okoljska kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, policijsko delo, pravna ureditev, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 625; Prenosov: 62
Celotno besedilo (680,28 KB)

Opis: Slovenske železnice so skupina, sestavlja iz devetih podjetij : SŽ-Tovorni promet, d. o. o., SŽ-Potniški promet, d. o. o., SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ-VIT, d. o. o., SŽ-ŽGP, d. d., SŽ-ŽIP, d. o. o., Prometni institut Ljubljana, d. o. o., SŽ-Železniška tiskarna, d. d. in Fersped, d. o. o.. Del železniške infrastrukture je uvrščen na seznam nacionalne kritične infrastrukture. Družba se mora držati ogromno zakonov, nacionalnih predpisov, svojih notranjih aktov in predpisov ter po novem tudi ukrepov NIJZ v času COVID-19. V magistrskem delu smo predstavili ene izmed pomembnejših zakonov, ki pripomorejo Slovenskim železnicam h korporativni varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je sistem notranje pravne ureditve korporativne varnosti Slovenskih železnic pretežno usklajen z veljavnimi predpisi Republike Slovenije in ali so ukrepi ob razglasitvi epidemije novega COVID-19 virusa vplivali na izvajanje korporativne varnosti Slovenskih železnic. Tako smo preučili bistvene elemente zakonov, ki se vežejo na varnost na železnici in, ki na kakršen koli način pripomorejo k večji varnosti na železnici in železniškem območju delovanja. V nalogi smo zajeli področja delovanja, ki se vežejo na korporativno varnost. Tako smo v magistrski nalogi zajeli področje varnosti železniškega prometa, notranjega reda na železnici, informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov, analize tveganj, notranjega nadzora, fizične in osebne varnosti, požarne varnosti, signalnih naprav, sistema varnega upravljanja, družbene odgovornosti in službe za obrambne zadeve, zaščito in varnost, ki sodeluje z ostalimi organizacijami, ki pripomorejo k še večji varnosti na železnici. Glede na drugo zastavljeno hipotezo pa smo pregledali trenutno zakonodajo, vezano na COVID-19. V magistrski nalogi smo predstavili kako so se podjetja v skupini SŽ soočala v času krize med epidemijo in kakšne posledice je le ta prinesla za podjetja.
Ključne besede: magistrska dela, varnost, železnica, promet, COVID-19, pravna ureditev, korporativna varnost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 904; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: V diplomski nalogi sta predstavljena pojma žvižgaštvo in svoboda govora. V prvem delu smo pojma predstavili, v osrednjem delu smo se pregledali pravno ureditev na področju žvižgaštva v Evropi, Sloveniji, Združenih državah Amerike in Rusiji, nalogo smo zaključili z analizo najbolj znanih primerov žvižgačev. Žvižgaštvo in svoboda govora sta pojma, ki sta med sabo zelo povezana, brez njiju pa ne moremo govoriti o sodobnih demokratičnih državah.
Ključne besede: žvižgaštvo, svoboda govora, pravna ureditev
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1025; Prenosov: 79
Celotno besedilo (480,57 KB)

Opis: Nasilje nad otroki je prisotno že od nekdaj in predstavlja družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina ter kultura. Predstavlja enega od glavnih problemov javnega zdravja in ni le težava posameznika ali posamezne družine ter je v današnji družbi pogostejše, kot si mislimo. Otroci so lahko žrtve fizičnega, spolnega in/ali psihičnega nasilja, zanemarjanja, vrstniškega nasilja, lahko pa so tudi priče nasilju med odraslimi, ki so pogosto njihovi starši. Vse oblike nasilja, ki jih otroci doživljajo, s seboj prinašajo dolgotrajne posledice, ki spremljajo otroka tudi v njegovi odrasli dobi. V magistrskem delu je poudarek predvsem na fizičnem in psihičnem nasilju nad otroki ter na primerjavi posledic teh dveh oblik nasilja. Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja in je del vsakega nasilnega odnosa, tako odnosa starš–otrok kot med dvema odraslima osebama. Kljub temu je v današnji družbi psihično nasilje normalizirano, velja za manj hudo obliko nasilja in v primerjavi s fizičnim nasiljem ga je veliko težje zaznati, dokazati ter definirati njegove posledice, ki se lahko začnejo pojavljati šele kasneje, v odrasli dobi. Vsako trpinčenje otrok, ne glede na obliko nasilja, ki ga otrok doživlja, pa je povezano z resnimi težavami internalizacije in eksternalizacije, depresijo, samouničevalnim vedenjem, antisocialnim vedenjem, anksioznimi motnjami, agresijo, motnjami hranjenja, napadi panike, nespečnostjo, občutki sramu in krivde, zlorabo alkohola in prepovedanih drog, nerazvitostjo v izobraževanju in neprimernim spolnim vedenjem. Biti žrtev ali priča nasilju prav tako povečuje verjetnost za žaljivo, nasilno vedenje, partnersko nasilje in kriminalizacijo v odrasli dobi. Pri vseh oblikah nasilja gre za zlorabo moči in kakršno koli nasilje je nedopustno, saj povzroča psihološko, socialno in materialno škodo tako individualno kot tudi celotni družbi.
Ključne besede: nasilje, nasilje nad otroki, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, posledice, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1302; Prenosov: 357
Celotno besedilo (567,98 KB)