| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 355
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poročanje in delo revizijskih komisij nadzornega sveta
Polona Lešnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Organi v delniških družbah se delijo glede na pravni položaj na organ, ki oblikuje voljo družbe, organ vodenja in nadzorni organ. Razvila sta se dva sistema upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni, ki se razlikujeta v tem, da se je v dvotirnem sistemu oblikoval poseben organ za nadzor, nadzorni svet. V enotirnem sistemu pa je nadzor funkcija, ki jo vrši upravni odbor. Nadzorni svet izvršuje funkcijo nadzora v delniški družbi in je sestavljen iz najmanj treh članov, ki jih izvoli skupščina. Sestajajo se vsaj enkrat v četrtletju, za potrditev sklepa mora biti prisotna vsaj polovica članov, vsak izmed članov ima en glas. Glavna funkcija, ki jo nadzorni svet upravlja, je nadzor nad delovanjem uprave gospodarske družbe, imenovanje in odpoklic članov uprave in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. ZGD-1 omogoča nadzornemu svetu, da imenuje eno ali več komisij, ki med drugim pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta. Te komisije so lahko na primer revizijska komisija, komisija za imenovanja in komisija za prejemke. Glede na potrebe podjetja pa lahko nadzorni svet oblikuje tudi druge. Revizijska komisija je sestavljena iz vsaj treh neodvisnih članov; vsaj eden izmed njih mora biti neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Člani revizijske komisije spremljajo proces računovodskega poročanja, zunanje revizije računovodskih izkazov, upravljanje tveganja in sistema notranjih kontrol, notranjo revizijo in skladnost poslovanja z zakonodajo. Revizijska komisija je odgovorna nadzornemu svetu, saj opravlja delo na njegovo zahtevo. Ustanovitev revizijske komisije prispeva k izboljšanju komunikacije, povečanju objektivnosti, izboljšanju položaja revizijske stroke s pomočjo ustreznih revizijskih vprašanj in h krepitvi nadzornega sveta.
Ključne besede: nadzorni svet, revizijska komisija, pravna ureditev, ZGD-1.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 421; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
Davčno-Pravna ureditev kriptovalut
Aljaž Petrovič, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriptovalute so popularna tema, za katero še zdaj nimamo vseh odgovorov glede na njihovo davčno-pravno ureditev tako v Sloveniji kot drugje po svetu. Pomanjkanje enotne definicije kriptovalut državam oteži umestitev kriptovalut v njihovo obstoječo zakonodajo in posledično njihovo davčno obravnavo. Države so tako prepuščene same sebi, da uspešno obdavčijo dobičke iz kriptovalut. Nekatere države se zgledujejo po drugih, naprednejših državah in tako samo prenesejo njihovo obravnavo v svojo zakonodajo. Imamo pa tudi države, ki so se lotile davčne obravnave kriptovalut na svoj način. Ena izmed teh držav je tudi Slovenija. Tako imamo v praksi različne davčno-pravne ureditve kriptovalut v državah, ki so posledično zanimive za medsebojno primerjavo. Mi smo te primerjave v delu tudi predstavili.
Ključne besede: kriptovalute, davčna obravnava kriptovalut, pravna ureditev kriptovalut, izboljšave davčno-pravne ureditve kriptovalut v RS.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 654; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (670,33 KB)

3.
Pregled kriminalitete zoper okolje, prostor in naravne dobrine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Blaž Zupančič, 2021, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje in uničevanje okolja predstavljata enega izmed glavnih problemov sodobne družbe, ker tovrstna dejanja škodujejo človeštvu so ta zakonsko prepovedana. Pri dejanjih obremenjevanja in uničevanja okolja pričnemo govoriti o ekološki kriminaliteti, katera obsega vsakršno dejanje ogrožanja in obremenjevanja okolja in je kot tako prepovedano s kazensko zakonodajo. Posebnost tovrstne kriminalitete predstavlja zapletenost in dolgotrajnost pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj in predstavljajo eno izmed najbolj razvijajočih in najzapletenejših vrst kriminalitete v svetu. Področje ekološke kriminalitete predstavlja polje zanimanja najrazličnejših znanstvenih ved, saj je pri razumevanju le te potrebno ohranjati multidisciplinaren, interdisciplinaren in transdisciplinaren pogled. Ekološka kriminaliteta predstavlja predmet preučevanja ekološke kriminologije, družboslovne vede, katera preučuje oblike ogrožanja okolja, okoljevarstveno zakonodajo ter okoljevarstvene ukrepe. Varovanje okolja je najuspešnejše ob zaščiti okolja s celovitimi ukrepi varovanja pri katerih največjo vlogo igra pravno varstvo okolja. V Sloveniji pravno varstvo okolja predstavljajo zakonski ter podzakonski pravni akti, med katerimi glavno vlogo igra Kazenski zakonik, v katerem so zajeta kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Zakonodajalec v Sloveniji skrb za odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj nalaga policiji, tožilstvu, preiskovalnemu sodniku, redarstvu ter Inšpektoratu za okolje in prostor. Policija pri svojem delu odkriva, preiskuje ter evidentira kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Vsako leto slovenska policija objavi uradno statistiko evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v kateri so zajete vse značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj. Pregled uradne statistike policije za obdobje 20 let, med letoma 2001 in 2020, je pokazal da se trend evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v Sloveniji povečuje, saj vsako leto evidentira vedno več tovrstnih kaznivih dejanj.
Ključne besede: kriminaliteta, okoljska kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, policijsko delo, pravna ureditev, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 625; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (680,28 KB)

4.
Ekonomskopravna analiza pravne ureditve finančnih instrumentov : magistrsko delo
Ana Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: Finančni sistemi so pomemben element sodobnega gospodarstva. Oba omenjena pojma, finančni sistemi in gospodarstvo, predstavljata obširna področja, ki se danes hitro razvijajo. Hitri razvoj, poleg nove tehnologije in novih pojavov, prinaša tudi vse večjo globalizacijo in več vključenih subjektov. Da bi vse našteto delovalo v čim manjšem kaosu, je potrebna ustrezna regulacija. Na področju Evropske unije se regulacija izvaja s pomočjo pravnih aktov. Ti se med seboj razlikujejo po vsebini in uporabi. Z omenjenimi pravnimi akti tako vplivamo na zmanjšanje morebitnih tveganj, nesreč in zagotavljamo večjo sinhronost delovanja in odnosov. Med številnimi področji, ki jih pravni akti urejajo, so tudi finančni instrumenti in poslovanje z njimi. Finančni instrumenti so pomemben element finančnih sistemov, saj omogočajo poslovanje na finančnih trgih ter pri tem vplivajo na ekonomijo in gospodarstvo. V magistrskem delu je obravnavano področje pravne ureditve finančnih instrumentov, pri čemer se obravnavata tako evropska kot tudi slovenska pravna ureditev. Obravnavani pravni akti tako urejajo predvsem ureditev pogojev vrednostnih papirjev, ustrezno objavljanje in razkrivanje informacij v zvezi z vrednostnimi papirji, regulacijo kriterijev za ustanovitev in delovanje finančnih institucij na območju Republike Slovenije ter slovenskih finančnih institucij izven Republike Slovenije, upravljanje in določevanje pravil poslovanja različnih finančnih trgov ter pravila delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Glede na obravnavo evropskih in slovenskih aktov, ki regulirajo področje finančnih instrumentov, smo predvidevali, da slovenski pravni akti prevzemajo vsebino evropskih pravnih aktov. Ugotovljeno je, da predvidevano velja, saj je Republika Slovenija kot država članica Evropske unije dolžna sprejemati in spoštovati evropsko pravo.
Ključne besede: finančni instrumenti, finančni sistemi, finančni trgi, pravna ureditev, ekonomskopravna analiza, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 628; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1006,55 KB)

5.
Notranja pravna ureditev korporativne varnosti: primer Slovenske železnice : magistrsko delo
Patricija Bukovinski, 2021, magistrsko delo

Opis: Slovenske železnice so skupina, sestavlja iz devetih podjetij : SŽ-Tovorni promet, d. o. o., SŽ-Potniški promet, d. o. o., SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ-VIT, d. o. o., SŽ-ŽGP, d. d., SŽ-ŽIP, d. o. o., Prometni institut Ljubljana, d. o. o., SŽ-Železniška tiskarna, d. d. in Fersped, d. o. o.. Del železniške infrastrukture je uvrščen na seznam nacionalne kritične infrastrukture. Družba se mora držati ogromno zakonov, nacionalnih predpisov, svojih notranjih aktov in predpisov ter po novem tudi ukrepov NIJZ v času COVID-19. V magistrskem delu smo predstavili ene izmed pomembnejših zakonov, ki pripomorejo Slovenskim železnicam h korporativni varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je sistem notranje pravne ureditve korporativne varnosti Slovenskih železnic pretežno usklajen z veljavnimi predpisi Republike Slovenije in ali so ukrepi ob razglasitvi epidemije novega COVID-19 virusa vplivali na izvajanje korporativne varnosti Slovenskih železnic. Tako smo preučili bistvene elemente zakonov, ki se vežejo na varnost na železnici in, ki na kakršen koli način pripomorejo k večji varnosti na železnici in železniškem območju delovanja. V nalogi smo zajeli področja delovanja, ki se vežejo na korporativno varnost. Tako smo v magistrski nalogi zajeli področje varnosti železniškega prometa, notranjega reda na železnici, informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov, analize tveganj, notranjega nadzora, fizične in osebne varnosti, požarne varnosti, signalnih naprav, sistema varnega upravljanja, družbene odgovornosti in službe za obrambne zadeve, zaščito in varnost, ki sodeluje z ostalimi organizacijami, ki pripomorejo k še večji varnosti na železnici. Glede na drugo zastavljeno hipotezo pa smo pregledali trenutno zakonodajo, vezano na COVID-19. V magistrski nalogi smo predstavili kako so se podjetja v skupini SŽ soočala v času krize med epidemijo in kakšne posledice je le ta prinesla za podjetja.
Ključne besede: magistrska dela, varnost, železnica, promet, COVID-19, pravna ureditev, korporativna varnost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 904; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
Pravna ureditev bolniškega staleža in analiza podatkov med leti 2014-2018
Katja Oder, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Odsotnost z delovnega mesta predstavlja pereč socio-ekonomski problem. Sodeč po statističnih podatkih velikost problema v Sloveniji z leti postopno narašča, kar občutijo tako delodajalci, zaposleni kot tudi država sama. V diplomskem smo predstavili pravno ureditev bolniškega staleža in analizirali statistične podatke o bolniški odsotnosti med letoma 2014 in 2018. Metode: Za dosego postavljenih ciljev smo uporabili domačo in tujo relevantno literaturo. S pomočjo deskriptivne metode smo povzeli osnove pravne ureditve bolniškega staleža. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo statistične analize podatkov glede bolniške odsotnosti od leta 2014 do 2018. Rezultati: Ugotovili smo, da so mišično-skeletna obolenja najpogostejši vzrok izgubljenih koledarskih dni z delavnega mesta. Le-ta so odsotnost iz leta 2017 v leto 2018 povečala kar za slabe pol milijona dni in so letu 2018 v relativnem merilu pogosteje pred poškodbami ter zastrupitvami izven dela za kar tretjino. V primerjavi z boleznimi prebavil so kar 6-kratno pogostejše. V sklopu analize bolniškega staleža smo ugotovili, da skozi vsa vključena leta prednjači nega družinskega člana. Kot navajajo predhodne raziskave, smo tudi mi prišli do podobnih ugotovitev glede dviga bolniškega staleža. Natančneje, se je le-ta v zadnjih petih letih dvignil za 250.000 primerov. Razprava in sklep: Pričajoči podatki iz diplomskega dela potrjujejo že nekatere znane epidemiološke ugotovitve. Glede na trend naraščanja predlagamo uvedbo določenih preventivnih ukrepov s katerimi bi zmanjšali prevalenco mišično-skeletnih obolenj, prav tako pa optimizacijo javno-zdravstvenega sistema z namenom krajšanja čakalnih dob ter hitrejše rehabilitacije po bolezni oziroma poškodbi.
Ključne besede: Pravna ureditev, bolniška odsotnost, absentizem
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 883; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (343,49 KB)

7.
Žvižgaštvo kot človekova pravica: razsežnosti svobode govora : diplomsko delo
Monika Kvac, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sta predstavljena pojma žvižgaštvo in svoboda govora. V prvem delu smo pojma predstavili, v osrednjem delu smo se pregledali pravno ureditev na področju žvižgaštva v Evropi, Sloveniji, Združenih državah Amerike in Rusiji, nalogo smo zaključili z analizo najbolj znanih primerov žvižgačev. Žvižgaštvo in svoboda govora sta pojma, ki sta med sabo zelo povezana, brez njiju pa ne moremo govoriti o sodobnih demokratičnih državah.
Ključne besede: žvižgaštvo, svoboda govora, pravna ureditev
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1025; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (480,57 KB)

8.
Kriminološki in pravni vidiki možnosti za javno-zasebno partnerstvo na področju izvrševanja kazni zapora v Sloveniji
Bojan Tičar, Gorazd Meško, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je pregled kriminoloških in pravnih vidikov vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Metode: Raziskovalni pristop oziroma metode v prispevku so kombinacija pravnih metod jezikovne in teleološke razlage veljavne ureditve RS in EU v kombinaciji s pregledom kriminološko-penoloških del ter analizo in sintezo, ki je podana v razpravi na koncu prispevka. Pregled je narejen na podlagi komparativne analize penoloških študij o učinkih javno-zasebnega partnerstva glede izvrševanja kazni zapora in kvalitativne-pravne analize »de lege lata« slovenske zakonodaje, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Ugotovitve: Javno-zasebno partnerstvo pomeni, da država ali lokalna skupnost sklene dolgoročno pogodbo za zagotavljanje blaga in storitev z zasebnim partnerjem, zasebni partner pa je odgovoren za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je za to potrebna. Javno-zasebno partnerstvo pri upravljanju zaporov v drugih državah s temi izkušnjami ne pomeni ravno poslabšanja zadev s kriminološkega in penološkega vidika, saj so rezultati študij na področju zasebnih zaporov različni. V Sloveniji je pravno okolje primerno za testno vzpostavitev javno-zasebnega instituta v praksi, vendar bo uspešnost tega pristopa razvidna šele v prihodnje, po pridobljenih prvih izkušnjah. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek s kombinacijo pravne, penološke in kriminološke analize in sinteze prispeva k prihodnjim razmišljanjem o možnostih reševanja problema prezasedenosti zaporov v Republiki Sloveniji. V članku je razdelana ena od možnih alternativ, to je vzpostavitev javno-zasebnega zapora. V primerjalnem pregledu so prikazane nekatere izkušnje v drugih državah in nekatere misli teoretikov s tega področja. Morda bo članek koristen v nadaljnjem razmišljanju o alternativnih rešitvah sedanje prezasedenosti zaporov v Sloveniji.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, zapori, zasebno zapori, kazenske sankcije, pravna ureditev, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.04.2020; Ogledov: 633; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (359,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Primerjava posledic fizičnega in psihičnega nasilja nad otroki : magistrsko delo
Eva Leskovar, 2020, magistrsko delo

Opis: Nasilje nad otroki je prisotno že od nekdaj in predstavlja družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina ter kultura. Predstavlja enega od glavnih problemov javnega zdravja in ni le težava posameznika ali posamezne družine ter je v današnji družbi pogostejše, kot si mislimo. Otroci so lahko žrtve fizičnega, spolnega in/ali psihičnega nasilja, zanemarjanja, vrstniškega nasilja, lahko pa so tudi priče nasilju med odraslimi, ki so pogosto njihovi starši. Vse oblike nasilja, ki jih otroci doživljajo, s seboj prinašajo dolgotrajne posledice, ki spremljajo otroka tudi v njegovi odrasli dobi. V magistrskem delu je poudarek predvsem na fizičnem in psihičnem nasilju nad otroki ter na primerjavi posledic teh dveh oblik nasilja. Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja in je del vsakega nasilnega odnosa, tako odnosa starš–otrok kot med dvema odraslima osebama. Kljub temu je v današnji družbi psihično nasilje normalizirano, velja za manj hudo obliko nasilja in v primerjavi s fizičnim nasiljem ga je veliko težje zaznati, dokazati ter definirati njegove posledice, ki se lahko začnejo pojavljati šele kasneje, v odrasli dobi. Vsako trpinčenje otrok, ne glede na obliko nasilja, ki ga otrok doživlja, pa je povezano z resnimi težavami internalizacije in eksternalizacije, depresijo, samouničevalnim vedenjem, antisocialnim vedenjem, anksioznimi motnjami, agresijo, motnjami hranjenja, napadi panike, nespečnostjo, občutki sramu in krivde, zlorabo alkohola in prepovedanih drog, nerazvitostjo v izobraževanju in neprimernim spolnim vedenjem. Biti žrtev ali priča nasilju prav tako povečuje verjetnost za žaljivo, nasilno vedenje, partnersko nasilje in kriminalizacijo v odrasli dobi. Pri vseh oblikah nasilja gre za zlorabo moči in kakršno koli nasilje je nedopustno, saj povzroča psihološko, socialno in materialno škodo tako individualno kot tudi celotni družbi.
Ključne besede: nasilje, nasilje nad otroki, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, posledice, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1302; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (567,98 KB)

10.
Pravica in obveznost delavca do izobraževanja : magistrsko delo
Lara Makoter, 2019, magistrsko delo

Opis: Ena izmed temeljnih človekovih pravic – pravica do izobraževanja, ima poleg splošnega družbenega razvoja vse večji pomen tudi na področju delovnega prava. Delavci morajo biti ustrezno izobraženi, da lahko sledijo vsem spremembam (napredek tehnologije, digitalizacija) in tako pripomorejo k produktivnosti in konkurenčnosti delodajalca. Iz pravice do izobraževanja, kot splošne človekove pravice, ki je določena v mednarodnih aktih, zagotovljena pa je tudi z Ustavo Republike Slovenije, izhaja tudi pravica delavca do izobraževanja. Na nacionalni ravni je ta urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (za javne uslužbence v Zakonu o javnih uslužbencih), ki pa izobraževanje delavcev opredeljuje tudi kot dolžnost in ne samo pravico. Ob le dveh členih v ZDR-1, pa ostaja glede izobraževanja delavcev odprtih več vprašanj, kot so npr.: kako daleč sega dolžnost delodajalca, da delavca napoti na izobraževanje, kako je z vštevanjem v delovni čas, katere so bistvene sestavine pogodbe o izobraževanju. Izobraževanje delavca je lahko podrobneje urejeno v kolektivnih pogodbah, a te po večini le povzemajo, oziroma v manjši meri dopolnjujejo zakonske določbe. Vse kar ni urejeno v zakonu ali kolektivni pogodbi, pa je prepuščeno dogovoru med strankama. Delavec in delodajalec v praksi skleneta posebno pogodbo o izobraževanju predvsem, kadar je izobraževanje v interesu delodajalca, saj z njo podrobneje določita pravice in obveznosti, ki izhajajo iz izobraževanja, medtem, ko je na usposabljanje in izpopolnjevanje delavec pogosto napoten z enostranskim aktom delodajalca. Do razlik v pravicah in dolžnostih iz pogodbe o izobraževanju pa prihaja tudi glede na to, v čigavem interesu je izobraževanje.
Ključne besede: izobraževanje, pravna ureditev, odsotnost iz dela, kolektivna pogodba, pogodba o izobraževanju
Objavljeno v DKUM: 08.01.2020; Ogledov: 1363; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (806,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici