SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARSTVO POLOŽAJA OBDOLŽENCA V KAZENSKEM POSTOPKU V ZVEZI S POGAJANJI IN SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE
Špela Preložnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Pogajanja o priznanju krivde so institut, ki omogoča, da se tožilstvo in obdolženec dogovorita o načinu rešitve kazenske zadeve, običajno obdolženec v zameno za nižjo kazen ali milejšo obtožnico prizna krivdo. Stranki se tako izogneta vodenju celotnega kazenskega postopka. Obdolženec se s tem odpove nekaterim temeljnim pravicam, ki mu pripadajo v kazenskem postopku: pravici do molka, privilegiju zoper samoobtožbo, pravici do javnega sojenja in z njo povezanimi pravicami. Slovenski Zakon o kazenskem postopku je z novelo ZKP-K tudi slovenskim tožilcem in obdolžencem omogočil, da kazensko zadevo končajo s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde. Pogajanja o priznanju krivde pa nimajo posledic le v konkretnem kazenskem postopku, temveč učinkujejo na obstoječa normativna vrednostna izhodišča kazenskega prava in na obdolženčev položaj v njem. Ker pri tem institutu skladnost z obstoječim kazenskim postopkom ni povsem jasna, sta osrednja cilja te diplomske naloge ugotoviti, ali je reševanje kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde v skladu z nekaterimi temeljnimi obdolženčevimi pravicami in kako pogajanja o priznanju krivde učinkujejo na nekatera temeljna načela kazenskega procesnega in materialnega prava, temeljna načela kaznovalne politike in končno na temeljne vrednote samega kazenskega prava. Diplomsko delo obravnava tudi pravne, psihološke in sociološke pomisleke, na katere so opozarjali procesni teoretiki ob uvajanju pogajanj o priznanju krivde v slovenski kazenski postopek in zaradi katerih obstaja resen dvom, ali so pogajanja sploh primeren način reševanja kazenskih zadev. S pogajanji o priznanju krivde se kazenske zadeve rešujejo mnogo hitreje kot v sodnem postopku, zato se privarčuje pri virih vseh udeležencev v kazenskem postopku. Ekonomičnost in učinkovitost pogajalskega načina reševanja kazenskih zadev se navajata kot glavna razloga za uvajanje pogajanj o priznanju krivde v države s kontinentalnim pravnim sistemom in njihovo hitro širjenje. Diplomsko delo zato skuša odgovoriti na vprašanje, ali manj časa in denarja za odločitev v posamični zadevi pomeni tudi nižjo kakovost končne odločitve in manj pravične rezultate.
Ključne besede: pogajanja o priznanju krivde, sporazum o priznanju krivde, novela ZKP-K, učinkovitost sodnih postopkov, pravice obdolženca v kazenskem postopku, temeljna načela kazenskega prava, vrednote kazenskega prava.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1318; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE SLOVENSKEGA IN SRBSKEGA KAZENSKEGA POSTOPKA V TEORIJI IN PRAKSI
Aleksandar Kokerić, 2014, diplomsko delo

Opis: Sporazum o priznanju krivde je za kontinentalne pravne sisteme relativno mlad, neznan institut ter posledično ne tako uveljavljen v praksi kazenskega prava in kazenskega procesa. Zaradi tega ga je treba dobro in podrobno analizirati. Kot predstavnici evro kontinentalnih pravnih sistemov ga je Republika Srbija v svoj kazensko pravni sistem implementirala leta 2006, ampak je začel veljati šele leta 2009; medtem ko ga je Republika Slovenija uvedla leta 2011, veljavnost pa je začela v začetku leta 2012. V diplomskem delu bodo predstavljene pozitivne in negativne lastnosti instituta ugotovljene iz sodne prakse držav, odkoder institut izvira, ter držav, ki so institut transplantirale v svoje kazensko pravne sisteme. Podana bo kritika in ugotovljene neskladnosti s temeljnimi načeli kontinentalnega kazenskega procesa in temeljnimi ustavnimi pravicami. Prav tako bodo predstavljene zakonske ureditve sporazuma o priznanju krivde v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji. Prikazana bodo mnenja iz prakse o institutu sporazuma o priznanju krivde ter koristne pozitivne lastnosti, ki se kažejo v hitrem in učinkovitem kazenskem procesu, hkrati pa razkrijejo temeljna vprašanja ustavnosti.
Ključne besede: sporazum o priznanju krivde, kazenski postopek, pravna načela, kontinentalni pravni sistem, Republika Slovenija, Republika Srbija, Zakon o kazenskem postopku, ustavne pravice 
Objavljeno: 15.12.2014; Ogledov: 689; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

3.
Davčni nadzor fizične osebe v luči ustavnega načela pravne države s poudarkom na načelu sorazmernosti
Natalija Njavro, 2016, magistrsko delo

Opis: Davčni nadzor fizične osebe je specifični davčni postopek namenjen razjasnjevanju in ugotavljanju dejstev, s pomočjo katerih davčni organ odmeri davek po 68. a členu Zakona o davčnem postopku. S 1.1.2014 je bila sprejeta novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2G) , s katero je obdavčitev nenapovedanih dohodkov dobila zakonsko podlago v samostojnem členu. Obdavčitev nenapovedanega dohodka se izvede pod pogojem, da davčni organ ugotovi nesorazmerje ali razliko med vrednostjo sredstev za privatno potrošnjo, ki vključuje premoženje, s katerim razpolaga davčni zavezanec in ta znatno presegajo dohodke, ki jih je zavezanec za plačilo davka napovedal. Davčni organ v tem primeru pozove davčnega zavezanca k predložitvi podatkov o svojem premoženju. Davčni organ ves čas postopka ravna v skladu z načeli davčnega postopka in načeli drugih zakonov, ki ga prav tako zavezujejo. Naloga najprej opredeljuje davčni nadzor fizične osebe v razmerju do najpomembnejšega načela – načela pravne države, s poudarkom na načelu sorazmernosti. Naloga se nanaša na upoštevanje omenjenih načel tako s strani zakonodajalca, kot s strani samega izvajalca zakona – davčnega organa.
Ključne besede: Davčni nadzor, davčni zavezanec - fizična oseba, dohodnina, davek po 68. a členu ZDavP-2G, prekomerna obdavčitev, načelo pravne države, načelo sorazmernosti, človekove pravice, davčna načela, načela Zakona o splošnem upravnem postopku, odmera davka od nenapovedanih dohodkov, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, kaznovalna narava.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 495; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

4.
Pravna problematika zavarovanja terjatev bank s pogodbeno hipoteko
Nataša Počkaj, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Zavarovanje s hipoteko je oblika stvarnopravnega zavarovanja. Nudi relativno trdno zavarovanje, saj je tržna vrednost nepremičnin znana in dokaj stabilna. Banke kot hipotekarni upniki težijo k temu, da bi svoje terjatve zavarovale z neposredno izvršljivimi notarskimi zapisi. Pri postopku zavarovanja imajo pomembno vlogo notarji, ki sestavljajo neposredno izvršljive notarske zapise. Pogodbena hipoteka nastane na podlagi sporazuma o ustanovitvi hipoteke, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, in na katerem je podpis zastavitelja overjen. Takšna hipoteka ni neposredno izvršljiva. Če banka razpolaga z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, lahko zahteva realizacijo hipoteke neposredno v izvršilnem postopku. Izpolnjene morajo biti predpostavke neposredne izvršljivosti. Bančna terjatev mora nastati na podlagi pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa. Dolžnik izjavi soglasje z neposredno izvršljivostjo svoje obveznosti v obliki notarskega zapisa. Predmet obveznosti mora biti določen, obveznost pa dospela. Tedaj je notarski zapis primeren izvršilni naslov. Posebnosti veljajo pri maksimalni hipoteki, katera ni neposredno izvršljiva, lahko po so neposredno izvršljive posamezne konkretne terjatve, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke. Maksimalna hipoteka varuje upniško dolžniško razmerje, iz katerega bodo določene terjatve nastajale. Po sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, notar predlaga poleg vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, tudi zaznambo neposredne izvršljivosti, ki se zaznamuje pri tej hipoteki. Vpis hipoteke učinkuje erga omnes in varuje poplačilni vrstni red. Vrstnega reda ni mogoče spreminjati, saj ima prej pridobljena stvarna pravica prednost pred kasneje pridobljeno stvarno pravico. Sprememba vrstnega reda je mogoča s prireditvijo ali podreditvijo poplačilnega vrstnega reda, kar se zaznamuje pri hipoteki kot pravno dejstvo. Določeni vpisi varujejo vrstni red hipoteke. To so predznamba pridobitve, prenosa ali prenehanja hipoteke in zaznamba vrstnega reda. V zvezi z zaznambo ločimo zaznambo vrstnega reda za pridobitev, prenos ali prenehanje hipoteke, vpis v zaznamvanem vrstnem redu in izbris. Gre za pogojne vpise, ki se morajo opravičiti v določenem roku. Zaznamba vrstnega reda se prenaša na podlagi izjave predlagatelja zaznambe vrstnega reda, ki jo sprejme na zapisnik notar, ki hrani predlagateljevo pravico razpolaganja z vrstnim redom, pri čemer se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi. V bančni praksi se lahko spremeni tudi zavarovana terjatev. Banka želi kljub spremembi zavarovane terjatve ohraniti obstoječ vrstni red hipoteke. Hipotekarno jamstvo se zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ne sme povečati. Z zaznambo spremembe pri hipoteki je mogoče zaznamovati znižanje obrestne mere ter podaljšati ali skrajšati zapadlost terjatve, saj te spremembe ne pomenijo povečanega hipotekarnega jamstva. Povišanje obrestne mere pomeni tudi povečanje hipotekarnega jamstva, zato je mogoče razliko med novo in staro obrestno mero vpisati le kot novo hipoteko. Hipoteka kot akcesorna pravica ni samostojno prenosljiva. Prenos hipoteke je mogoč samo skupaj s prenosom zavarovane terjatve. Če se zavarovana terjatev ne prenese skupaj s hipoteko, potem hipoteka zaradi svoje akcesorne narave preneha. Pri delnem prenosu terjatve lahko pride do skupnega imetništva hipoteke. Pri prenosu terjatev, zavarovanih v okviru maksimalne hipoteke, je prenos maksimalne hipoteke izključen. Mogoče je prenesti le celotno temeljno razmerje. Tudi pri maksimalni hipoteki ni izključeno skupno imetništvo hipoteke. Hipoteka preneha, če ne obstaja več zavarovana terjatev (izjema velja za maksimalno hipoteko), če se ji hipotekarni upnik odpove ali pa preneha zaradi konsolidacije. Hipoteka preneha tudi s prisilno prodajo, četudi hipotekarni upnik ni bil v celoti poplačan. Ko hipoteka preneha v materialnem smislu, je potrebno predlagati še njen izbris iz zemljiške knjige. Tako preneha še v formalnem pomenu.
Ključne besede: hipoteka, maksimalna hipoteka, hipotekarno zavarovanje, neposredno izvršljiv notarski zapis, sporazum o zavarovanju, neposredna izvršljivost, zaznamba neposredne izvršljivosti, načelo akcesornosti, sprememba zavarovane terjatve, zaupanje v zemljiško knjigo, prednostni vrstni red, sprememba poplačilnega vrstnega reda, varovalne pravice, prenos hipoteke, prenos zavarovane terjatve, skupno imetništvo hipoteke, načelo nedeljivosti hipotekarnega jamstva, prenehanje hipoteke, prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 929; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINI V OKVIRU PRISILNE PRODAJE V IZVRŠBI S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Tanja Ernst, 2016, diplomsko delo

Opis: Moje Diplomsko delo Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v okviru prisilne prodaje v izvršbi s pregledom sodne prakse je nastalo zaradi porasta vse večjega trenda nakupa nepremičnin na javnih dražbah, ki potekajo v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, saj se za takšen način nakupa nepremičnine v zelo negotovih izvršilnih procesih odločijo posamezniki, ki si na takšen način želijo pridobiti lastninsko pravico na svoji prvi nepremičnini in si tako rešiti stanovanjsko problematiko, na drugi strani pa je prisilna prodaja v izvršbi pomembna z vidika interesa upnika, ki želi od dolžnika izterjati svojo terjatev na način, da predlaga kot sredstvo izvršbe zoper dolžnika tudi izvršbo na nepremičnine dolžnika, ki lahko poleg grožnje dolžniku naj svoj dolg namesto izmikanja raje plača, pripelje tako daleč, da se dolžnikove nepremičnine prisilno prodajo v izvršilnem postopku, pridobljeni denarni znesek iz takšne prisilne prodaje pa se razdeli med upnike. Prvo poglavje mojega diplomskega dela vsebuje obrazložitev pojma pridobitve lastninske pravice v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, ki predstavlja enega od načinov izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini po nastanku prisilne hipoteke, t.j. hipoteke na podlagi sodne odločbe. Pravila in določila glede poteka izvršilnega postopka celovito ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je dočakal že kar nekaj sprememb z novelami, med drugim tudi na področju nepremičninske izvršbe. Sredstva zavarovanja in način nastanka prisilne hipoteke sem predstavila v drugem poglavju, kjer sem opisala dva načina nastanka prisilne hipoteke, in sicer prvi način kot izvršba na nepremičnine zaradi poplačila denarne terjatve in nastanek prisilne hipoteke v postopku zavarovanja, v svojem diplomskem delu pa sem se ukvarjalo samo z nastankom prisilne hipoteke z izvršbo na nepremičnine dolžnika. V nadaljevanju svojega diplomskega dela sem v tretjem poglavju podrobneje predstavila predmet nepremičninske izvršbe in nepremičninsko izvršbo kot izvršilno sredstvo izvršbe ter v četrtem in petem poglavju podrobneje opisala sam potek prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku. Srednji del mojega diplomskega dela predstavlja šesto poglavje, kjer sem prestavila pogoje in načine prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, in sicer potek javne dražbe ter prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo ter novost, ki jo je prinesla novela ZIZ-J, in sicer gre za prodajo nepremičnine z zavezujočim zbiranjem ponudb. Navedeno poglavje sem zaključila s predstavitvijo dveh izvršilnih sklepov, in sicer sklepa o domiku ter sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, saj slednji predstavlja konstitutivno odločbo sodišča v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika in kot taka način izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, vse našteto pa sem podkrepita tudi s sodnimi odločbami aktualne sodne prakse. V sedmem poglavju sem opisala pojem varstva lastninske pravice v pričakovanju, ki predstavlja konflikt med nevpisanimi kupci nepremičnin v postopkih proti prodajalcem ali tretjim, kjer sem našla bogat izbor aktualne sodne prakse. Ves navedeni teoretični del diplomskega dela sem podkrepila s primeri sodne prakse.
Ključne besede: pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe, prisilna hipoteka, prisilna hipoteka v postopku zavarovanja, prisilna prodaja nepremičnine v izvršbi, javna dražba, prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, pravica v pričakovanju.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1002; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (361,50 KB)

6.
Davčni postopek v luči človekovih pravic
Karolina Nina Huber, 2017, magistrsko delo

Opis: Med glavne vire proračunskih sredstev spadajo nedvomno davki, katerih pobiranje ureja davčni postopek. Država v davčnem odnosu nasproti posamezniku nastopa oblastno in pri tem mora spoštovati pravice posameznika, ki so ustavno določene. Ustava določa katalog temeljnih človekovih pravic in svoboščin, žal pa te niso kršene le v kazenskih in civilnih zadevah, ampak tudi na področju davčnega prava. Poleg Ustave RS je Slovenija zavezana spoštovati človekove pravice in svoboščine, ki so zapisane v Evropski konvenciji o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve in nespoštovanje človekovih pravic in svoboščin presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa ne obravnava le zadev iz kazenskega področja ali iz področja civilnega prava, temveč tudi iz področja davčnega prava. Dejstvo je, da prihaja do kršitev tudi v zvezi z davki, zato bom v magistrskem delu raziskovala davčni postopek v luči človekovih pravic. Najprej bom predstavila Evropsko konvencijo o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropsko sodišče za človekove pravice, nadalje pa se bom osredotočila na ustavne pravice, ki so nemalokrat kršene v davčnem postopku. Za varovanje človekovih pravic in svoboščin je ustanovljen poseben organ in sicer Varuh človekovih pravic, katerega uvedbo predpisuje Ustava RS. Varuh človekovih pravic in svoboščin oziroma ombudsman je najbolj razširjena oblika neformalnega in zunaj sodnega varstva pravic posameznikov v razmerju do državnih organov. Kadar pride do kršitve, daje slovenska zakonodaja zavezancu za davek na voljo različna pravna sredstva, katerih namen je, da se kršitev odpravi in povrne morebitna škoda. Tovrstna pravna sredstva bom opredelila v predzadnjem poglavju, na koncu pa bom predstavila sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s kršitvami v davčnih postopkih in odločitve sodišča. EKČP zavezuje vsako državo podpisnico, da zagotovi skladnost svoje zakonodaje in ostalih predpisov s konvencijskimi standardi, kar se posledično kaže v prilagoditvah in spremembah v sodni in upravni praksi. 
Ključne besede: davčni postopek, kršitve človekovih pravic, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropsko sodišče za človekove pravice, Zakon o davčnem postopku, Evropska konvencija o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravna sredstva
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 487; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (637,69 KB)

7.
KRŠITEV PRAVICE NA PODLAGI 6. ČLENA EKČP V RAZMERJU DO UPORABE PRAVIL ZPP Z ANALIZO SODNE PRAKSE
Sergeja Podvršnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, torej pravico do poštenega sojenja. V navedenem odstavku je določeno, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumen roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodba mora biti izrečena javno, toda tisk in javnost sta lahko izločena iz sojenja deloma ali v celoti v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti. V magistrskem delu zraven teorije predstavljamo razlage, stališča ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice glede kršitev navedenega odstavka. Najpomembnejša pridobitev z vidika Evropskega sodišča je reševanje pritožb posameznikov, preko katerih se ohranja in širi pomen človekovih pravic ter vzpodbuja oziroma prisili vlade posameznih držav sprejemati ukrepe za izboljšanje delovanja domačih institucij. Pristop Evropskega sodišča je torej kazuističen ter praviloma zahteva, da so upoštevane vse okoliščine konkretnega primera in poznavanje celotnega judikata. Ravno s tega vidika smo podrobneje predstavili novejši sodbi proti Sloveniji, in sicer Tence proti Sloveniji in Aždajić proti Sloveniji, ter še nekatere druge sodbe tako proti Sloveniji kot tudi proti drugim državam. Pravica do poštenega sojenja je ena izmed največkrat uveljavljenih kršitev s strani pritožnikov hkrati pa največ sodb zadeva prav kršitev te pravice. Slovenija je s podpisom Konvencije omogočila, da so odločbe slovenskih sodišč, na podlagi posameznih pritožb povržene presoji ESČP. Procesna jamstva glede civilnih sodnih postopkov lahko uvrstimo v dve temeljni skupini. V prvi skupini so pravice posameznika do sodišča, to je zagotovitev, da lahko posameznik doseže, da bo o njegovih pravicah odločalo sodišče. V drugi skupini pa imamo pravice posameznika v postopku, ko do njega pride. V okviru te skupine so predstavljene pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornega postopka, pravica do enakega varstva pravic, pravica do pritožbe ter pravica do sojenja v razumnem roku. V magistrskem delu je predstavljeno tudi, kako je pravica do poštenega sojenja zagotovljena skozi določila Zakona o pravdnem postopku, ter nekatere s tem povezane novosti, ki jih je prinesla novela ZPP-E. ESČP je pristojno le za odločanje o tem, ali je država kršila EKČP ali katerega od njenih protokolov, in v primeru, da nacionalno pravo države podpisnice dovoljuje le delno zadoščenje, lahko ESČP oškodovani stranki nakloni pravično zadoščenje. Države podpisnice v večini primerov upoštevajo sodbe ESČP, a se načini izvrševanja med seboj razlikujejo med drugim tudi zato, ker države izvršujejo sodbe Sodišča skladno s svojimi nacionalnimi predpisi. V zadnjem delu magistrskega dela je predstavljeno, kaj sodba Sodišča pomeni za oškodovanca v Sloveniji ter ureditev v nekaterih tujih državah, ki imajo v svojih civilnih procesnih zakonih predvideno izredno pravno sredstvo v primeru sodbe Sodišča.
Ključne besede: pravica do poštenega sojenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravica dostopa do sodišča, pravice v postopku, Zakon o pravdnem postopku, ukrepi za vzpostavitev prejšnjega stanja
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 512; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (924,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici