| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 385
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Registrska neposestna zastavna pravica na premičninah kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatev : magistrsko delo
Klara Leskovar, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga strukturirano in celostno obravnava institut registrske neposestne zastavne pravice na premičninah. Avtorica želi s pomočjo aktualne zakonodaje, njenih sprememb, sodne prakse in pravne literature predstaviti institut registrske neposestne zastavne pravice kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatve kljub morebitnim pomislekom nekaterih pravnih teoretikov in nekaterih zakonodajnih pomanjkljivostih. Neposestna zavarovanja na splošno spadajo med najmanj učinkovite oblike zavarovanj, vendar se z uvedbo registra pri registrski neposestni zastavni pravici, kot dodatni varovalki za upnike, lahko izboljša učinkovitost takšnega zavarovanja. Prav tako uvedba registra spominja na zavarovanje terjatev s hipoteko, vendar instituta ne moremo v popolnosti izenačiti. Glavni namen instituta je zavarovanje upnikovih terjatev, s katerim ti pridobijo prednostno poplačilno upravičenje. Hkrati pa registrska neposestna zastavna pravica omogoča, da zastavitelj zastavljeno premičnino še naprej uporablja in ekonomsko izkorišča. Novela SPZ-B in Uredba RZPP sta prinesli številne spremembe in odpravile nekatere nedoslednosti pri registrski neposestni zastavni pravici. Prenova registra je omogočila enostavnejše, tehnično bolj dovršeno in hitrejše vpisovanje neposestnih zastavnih pravic na premičnini v register, prav tako je omogočen tudi enostavnejši dostop do podatkov, ki so vanj pisani. Registrska neposestna zastavna pravica s konstitutivnim oziroma oblikovalnim učinkom nastane z vpisom v register. Sporazum o ustanovitvi v obliki notarskega zapisa predstavlja zgolj razpolagalni pravni posel. Del teorije zavrača konstitutivni učinek vpisa v register, vendar je sodna praksa to stališče zavrnila. Predmet registrske neposestne zastavne pravice je omejen zgolj na taksativno določene premičnine z Uredbo RZPP, in sicer so to: zaloge, oprema in motorna vozila. Namreč le-tem premičninam je mogoče določiti učinkovit enoličen identifikacijski znak, ki je potreben za vpis zastavne pravice v register. Publicitetno načelo registra je najpomembnejše ter se močno zgleduje po publicitetnem načelu zemljiške knjige, vendar ju povsem ne moremo izenačiti, saj je zemljiška knjiga lastniški register, medtem ko register to ni. Publicitetno načelo zagotavlja dodatno varstvo upnikom predvsem proti tretjim, saj izključuje možnost dobroverne pridobitve lastninske pravice na zastavljeni premičnini. Ponovno se del teorije pri registrski neposestni zastavni pravici ne strinja s takšnim učinkom publicitetnega načela, vendar tudi to stališče sodna praksa zavrača. Realizacija poplačila iz zavarovanja z registrsko neposestno zastavno pravico je odvisna od sodelovanja zastavitelja, zato lahko ločimo prostovoljno in neprostovoljno uresničitev zastavne pravice. Registrska neposestna zastavna pravica formalno preneha šele z izbrisom iz registra, četudi je z materialnopravnega vidika razlog prenehanja nastopil že prej.
Ključne besede: Neposestna zastavna pravica, zavarovanje terjatev, novela SPZ-B, notarski zapis, zaloge, register, publicitetni učinek, rubež.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Novela ZKP-E, poligraf v kazenskem postopku in pravica zoper samoobtožbo
Anna Južnič, Benjamin Flander, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kazenski postopek, Zakon o kazenskem postopku, ZKP, poligraf, pravica zoper samoobtožbo
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (253,85 KB)

3.
Policijsko zaslišanje - korak nazaj?
Marija Gaber, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijsko zaslišanje, predkazenski postopek, pravica do zagovornika, pravica do molka
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (158,34 KB)

4.
Kosovo v luči uresničevanja pravice do samoodločbe
Branko Celar, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: Kosovo, samostojnost, mednarodno pravo, pravica do samoodločbe
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (228,51 KB)

5.
Pravica delavca do odklopa : magistrsko delo
Anja Bertoncelj, 2023, magistrsko delo

Opis: Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ima velik vpliv na življenja vseh posameznikov, prav tako pa tudi na področje delovnega prava. Vsak posameznik je z razvojem tehnologije pridobil možnost, da ima kjerkoli in kadarkoli pri roki napravo, ki mu omogoča, da je vsakomur dosegljiv. To se odraža tudi na področju delovnega prava, in sicer na način, da delodajalci kontaktirajo delavce, ne le v času rednih delovnih ur, temveč tudi izven delovnega časa. Kontaktirajo jih lahko tudi sodelavci, z vprašanji v zvezi z delom. Delavci pa so velikokrat primorani na te klice ali sporočila odgovoriti, saj se bojijo izgube zaposlitve ali pa imajo naloženo delo, ki ga v rednem delovnem času niso morali opraviti. Pri tem nastaja težava v zvezi z dosegljivostjo delavcev, saj to pomeni, da delavci delo opravljajo brez možnosti za počitek oziroma svojega prostega časa ne izkoriščajo na način, kot bi si ga sami želeli. S tem razlogom se je razvila pravica do odklopa, in sicer pravica delavca, da se ne odziva na klice in sporočila delodajalca ter obveznosti delodajalcev, da delavcev ne kontaktirajo izven rednih delovnih ur. Pri tem so pomembna vsa pravila v zvezi z delovnim časom, dnevnim in tedenskim počitkom ter odmori, kateri so zajeti v mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu. Z dosledno uporabo vseh teh pravil se delavcem daje pravica do počitka. Kljub vsem obstoječim pravilom pa se je razvila posebna pravica, to je pravica do odklopa, ki ni le pravica delavcev, temveč tudi obveznost delodajalcev, ki jo je potrebno uzakoniti, saj obstoječa pravila v zvezi z delovnim časom, počitki in odmorom, ne zadostujejo. Potrebna so torej posebna pravna pravila, ki bodo delavcem dala pravico, da se odmakne od delovnega okolja in čas preživi po lastni volji. Pomembnost te pravice se kaže v tem, da se vedno več držav odloča za uzakonitev pravice do odklopa, od katerih je bila prva država Francija, kateri so sledile tudi druge. Tudi Slovenija je sprejela predlog spremembe ZDR-1, kjer bi poseben člen uredil pravico do odklopa ter sankcije v primeru nesprejema ukrepov za uveljavitev pravice do odklopa. Prav tako na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uzakonitev pravice do odklopa, saj je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s predlogom morebitne nove direktive o pravici do odklopa, ki bi harmonizirala ureditev v vseh državah članicah.
Ključne besede: delovno pravo, pravice iz delovnega razmerja, pravo Evropske unije, pravica do odklopa, odklop, delovni čas, dnevni in tedenski počitek, varnost in zdravje pri delu
Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 303; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Pravni vidiki krožnega gospodarstva : magistrsko delo
Urška Udovč, 2024, magistrsko delo

Opis: V predmetni magistrski nalogi bom predstavila pravne vidike krožnega gospodarstva, ob čemer bom najprej povzela definicijo koncepta, ki se mi glede na vso pregledano literaturo zdi najustreznejša. Koncept krožnega gospodarstva je ekonomski sistem, ki zamenja koncept linearnega gospodarstva z zmanjšanjem porabe virov, s ponovno uporabo, predelavo in ponovno pridobitvijo materialov v procesih proizvodnje in uporabe. Operacionalizira se na mikro ravni (med potrošniki in gospodarskimi subjekti), mezo ravni (eko – industrijski parki) in makro ravni (med mesti, regijami in državami), z namenom trajnostnega razvoja. Sprva bom predstavila sam koncept, nadaljevala z njegovim razvojem in umestitvijo v trajnostni razvoj nato pa predstavila njegove pravne vidike. Slednjega se bom lotila izhajajoč iz definicije krožnega gospodarstva ob čemer bom najprej predstavila pravne vidike krožnega gospodarstva na makro ravni. To pomeni, da bom predstavila ustrezno podlago za uporabo prava EU v Sloveniji, saj je prav EU ena izmed gonilnih sil za prehod na krožno gospodarstvo. V tem sklopu bosta torej predstavljena oba svežnja za krožno gospodarstvo in evropski zeleni dogovor. Nadaljevala bom z nekateri finančni vidiki prehoda na krožno gospodarstvo, vplivom konkurenčno pravnih predpisov na krožno gospodarstvo in zelenim javnim naročanjem, kot tudi z načinom ravnanja z odpadki. Nenazadnje bom na kratko predstavila udejanjanje krožnega gospodarstva na mezo ravni in na kratko predstavila eko – industrijske parke, ki pa se v Sloveniji sicer še ne pojavljajo. Končno bom predstavila še pravne vidike operacionalizacije krožnega gospodarstva na mikro ravni kar pomeni, vpliv krožnega gospodarstva na zakonodajo, ki ureja varovanje potrošnikov, kot tudi na zakonodajo, ki ureja delovanje gospodarskih subjektov na trgu in notranjem poslovanju prek obveznega trajnostnega poročila.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, Akcijski načrt za krožno gospodarstvo, evropski zeleni dogovor, pravica do popravila, ekodizajn, obvezno trajnostno poročanje, razširjena odgovornost proizvajalca, eko – industrijski parki.
Objavljeno v DKUM: 03.02.2024; Ogledov: 363; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Pravni vidiki preizkušanja terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju s pregledom aktualne sodne prakse : magistrsko delo
Vanja Marolt Žižek, 2023, magistrsko delo

Opis: Postopki zaradi insolventnosti so namenjeni čim boljšemu poplačilu upnikov v primeru neplačevitosti dolžnika. Eden izmed postopkov zaradi insolventnosti je postopek osebnega stečaja. Upniki svoje pravice v stečajnih postopkih uveljavljajo s prijavo svojih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v stečajno maso dolžnika, ki jih stečajni upravitelj nato preizkusi ter se o priznanju ali nepriznanju le teh izreče v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. Upniki osnovnemu seznamu lahko nasprotujejo z vložitvijo ugovora, v posledici česar stečajni upravitelj sestavi dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, v katerega vnese izjave upnikov o prerekanju. Sodišče o preizkusu terjatev izda sklep, skladno s katerim mora stečajni upravitelj pripraviti končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev. Skupaj predstavljata pravno podlago za razdelitev stečajne oziroma razdelitvene mase med upnike. S pomočjo institutov ločitvene in izločitvene pravice upniki varujejo svoje stvarne pravice in jim v razmerju z drugimi upniki nudita boljše izhodišče. Upnik, ki je imetnik ločitvene pravice, lahko namreč doseže, da se iz izkupička predmeta ločitvene pravice poplača pred ostalimi upniki. Lastnik stvari, ki je v posesti stečajnega dolžnika, v stečajnem postopku pridobi položaj izločitvenega upnika. S svojo izločitveno pravico lahko doseže izločitev njegove stvari iz stečajne mase dolžnika in njeno izročitev. Za prijavo in preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo pravila o prijavi in preizkusu terjatev. Magistrska naloga z naslovom »Pravni vidiki preizkušanja terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju s pregledom aktualne sodne prakse« bo bralcu predstavila pojem insolventnosti in postopke zaradi insolventnosti, predvsem pa se znotraj njih posvetila obravnavanju postopka osebnega stečaja, pojmov ločitvena in izločitvena pravica, postopka prijave terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju in pravnih vidikov preizkusa terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Glede pomembnih vprašanj preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic bo naloga skozi pregled aktualne sodne prakse, poskušala ugotoviti, kako se teorija uresničuje v praksi.
Ključne besede: insolventnost, stečajni postopek, osebni stečaj, terjatev, priznana terjatev, prerekana terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, preizkus terjatev, preizkus ločitvene pravice, preizkus izločitvene pravice, osnovni seznam preizkušenih terjatev
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (7,20 MB)

8.
Povezane nepremičnine : magistrsko delo
Jure Grivić, 2023, magistrsko delo

Opis: Novela SPZ-B je leta 2020 v slovenski pravni red uvedla nov institut imenovan povezane nepremičnine. Novost omogoča povezavo stavbnih pravic ali lastninskih pravic na glavnih nepremičninah s stavbnimi ali lastninskimi pravicami na pomožnih nepremičninah, kadar med nepremičninami obstaja funkcionalna povezava – to pomeni, kadar je pomožna nepremičnina trajno potrebna za redno rabo ene ali več glavnih nepremičnin. Povezava nastane tako, da se stavbna pravica ali lastninska pravica na pomožni nepremičnini vključi v samostojno stavbno ali lastninsko pravico na drugi, glavni nepremičnini. Gre za vključeno lastninsko pravico oz. stavbno pravico. Institut povezanih nepremičnin gradi na konceptu vključenih pravic, katerih poglavitni značilnosti sta njihova nesamostojnost oz. akcesornost ter dejstvo, da učinkujejo v korist vsakokratnega lastnika. Vključene pravice niso novost v slovenskem pravnem redu. Primeri vključenih pravic so npr. prava stvarna služnost in nepravo stvarno breme. Vključeno lastninsko pravico pa smo, med drugim, poznali že pri etažni lastnini, kjer se lastninska pravica na splošnih in posebnih skupnih delih vključi v samostojno lastninsko na posameznih delih. Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si v tem pogledu zelo podobni, zato ureditev povezanih nepremičnin glede številnih vprašanj napotuje na uporabo določb o etažni lastnini. Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si podobni tudi v tem, da gre večinoma za večosebna razmerja. Povezane nepremičnine so v glavnem namenjen položajem, ko je pomožna nepremičnina potrebna za rabo več glavnih nepremičnin, zato bo pomožna nepremičnina pogosto v solastnini lastnikov dveh ali več glavnih nepremičnin. Seveda pa institut ni omejen zgolj na takšne položaje. Ureditev povezanih nepremičnin je bila deležna kritik zaradi nedoslednosti, ki jih vsebuje. Pravna stroka je na te nedoslednosti opozarjala v postopku sprejemanja novele SPZ-B, vendar zaman. To sicer ne pomeni, da je institut popolnoma neizvedljiv, a je treba pri določenih vprašanjih uporabiti primerno in previdno razlago ter argumentacijo, da pridemo do pravilne uporabe instituta. Institut je nov in zanimivo bo spremljati potek instituta in situacije, v katerih se bo praksa poslužila zadevnega instituta.
Ključne besede: novela SPZ-B, samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, vključene pravice, povezane nepremičnine, prehod pravic iz pomožne nepremičnine na glavno nepremičnino, vzpostavitev povezanih nepremičnin, prenehanje povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin, povezane nepremičnine in Stanovanjski zakon (SZ-1)
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 176; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (740,66 KB)

9.
Pravna problematika prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami : magistrsko delo
Tomaž Kuzman, 2023, magistrsko delo

Opis: Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je v Republiki Sloveniji podvržen sistemu, ki lastnike omejuje pri sicer prostem pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Zaradi varovanja javnega interesa, ki izhaja iz vpliva primernega obdelovanja kmetijskih in gozdnih zemljišč na uspešno kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter zadostno samooskrbo in suverenost države, je zakonodajalec po ustavnem pooblastilu normiral področje z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki določa obvezen upravni postopek, ki ga morajo pri prenosu lastninske pravice spoštovati stranke pravnega posla in upravni organi. Dodatno so normirani tudi posebni zakoni, ki na področju gozdov in zaščitenih kmetij določajo posebnosti, ki se v splošnem postopku prodaje upoštevajo za to vrsto zemljišč. Temelj postopkovne regulacije predstavljajo zakonite predkupne pravice, ki lastniku preprečujejo prosto izbiro druge pogodbene stranke tj. Kupca. Te se v zakonsko določenem roku uveljavljajo z institutom sprejema ponudbe, ki jo upravna enota na pobudo prodajalca javno objavi na portalu e-Uprava in oglasni deski upravne enote. Nadalje je sklenitev pravnega posla s sprejemnikom ponudbe odvisna od odobritve pravnega posla, ki ga z odločbo poda upravna enota, na območju katere zemljišče leži, tako, da preveri spoštovanje vseh regulativnih pravil in posel odobri tistemu sprejemniku, ki je glede na javni interes najprimernejši bodoči lastnik zemljišča. Ta način je edini, ki kupcu omogoči vpis v zemljiško knjigo in s tem pravnoposlovni prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, gozdovih in kmetijah. Teoretično razmeroma enostaven proces, ki na podlagi načela sorazmernosti in legitimnosti ustavno dopustno posega v zasebno lastnino in dobro zasleduje javni interes, ima v praksi določene pomanjkljivosti, ki jih zaznamo v upravni in sodni praksi, predvsem zaradi pravnih praznin, ki so posledica splošnosti in togosti pravne ureditve zadevnega področja. V magistrskem delu smo opozorili predvsem na pomembnost temeljite presoje o ustreznosti in ustavni skladnosti trenutno veljavnega zakonskega omejevanja lastnine glede na namen, ki ga tovrstna regulacija zasleduje. Izpostavili smo tudi še nerešene težave, ki se pojavljajo v postopku prodaje, ter prikazali možne prihodnje izboljšave, ki bi bile morebiti ustrezne za zagotavljanje bodočega gospodarsko, ekološko in socialno učinkovitega kmetijstva.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, lastninska pravica, promet s kmetijskimi zemljišči, odobritev pravnih poslov, predkupne pravice
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 492; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
Pravni položaji pri prodaji s pridržkom lastninske pravice, prodajnem naročilu in komisijski prodaji : magistrsko delo
Anja Gostenčnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Prodaja blaga je v sodobni dobi postala ena izmed osrednjih dejavnosti gospodarskih subjektov, ki med drugim predstavlja tudi njihov temeljni vir preživetja, hkrati pa jim omogoča vključitev v poslovni promet, v katerem vzpostavljajo stike s potencialnimi kupci na nacionalni in mednarodni ravni. Vse večje globalno povezovanje in razvoj trgovinskih odnosov omogočata trgovcem dostop do širšega trga, kar povečuje njihove možnosti za uspeh in rast. Ključni korak prodajnega procesa predstavlja prenos lastninske pravice nad dobrinami od prodajalca na kupca. Ta vključuje različne aktivnosti, kot so trženje, promocija, pogajanja, sklepanje pogodb in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V času široke globalizacije sveta ima prodaja blaga še večji pomen, saj podjetja tekmujejo na številnih trgih, kjer se soočajo z raznolikimi potrebami in zahtevami kupcev, na drugi strani pa s številnimi težavami zaradi zlorab, zaradi katerih je izredno pomembno zavarovanje pravic strank prodajnih pogodb. Za namene zaščite prodajalcev in kupcev je obligacijska zakonodaja oblikovala številne institute, ki omogočajo uspešen prenos lastninske pravice in predajo blaga na eni strani, izročitev kupnine na drugi strani, ter končno realizacijo bistva sklenitve prodajne pogodbe z uresničitvijo namena pogodbenih strank. Med slednje insititute spadajo prodaja s pridržkom lastninske pravice, prodajno naročilo in komisijska prodaja, v katere so vključeni tudi zastopniki, ki za namene svoje nagrade prodajajo blago svojih naročnikov. Uspešna prodaja blaga tako zahteva vzpostavitev in ohranjanje kakovostnih odnosov z zastopniki in potencialnimi kupci, poleg tega se pogodbene stranke pri izvrševanju prevzetih obveznosti soočajo z različnimi pravnimi vidiki. Prodajne pogodbe, pravice in obveznosti prodajalca ter kupca, ki izvirajo iz slednje, varstvo pogodbenih strank, vključitev vmesnih oseb v prodajno pogodbo in druga pravna področja igrajo pomembno vlogo pri urejanju prodajnih aktivnosti. Spoštovanje pravnih določb in skladnost s predpisi so tako ključni za zakonito, varno in etično poslovanje.
Ključne besede: Prodajna pogodba, komisijska prodaja, prodajno naročilo, lastninska pravica, pridržek lastninske pravice, plačilo kupnine, razpolagalna sposobnost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (911,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.97 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici