1. Epistemologija škodljivih prepričanj : med spoznavno hibo, argumentacijo in zavajajočo retorikoNiko Šetar, 2024, doktorska disertacija Opis: Ta disertacija se ukvarja z mehanizmi širjenja spoznavno škodljivih vsebin v javnem, medijskem in političnem diskurzu skozi preučitev vloge spoznavnih hib, argumentacijskih hib in zavajajoče retorike v teh mehanizmih in procesih.
Prvi del disertacije se osredotoča na opredelitev treh različnih vrst hib. Prve izmed teh so spoznavne hibe, ki so v splošnem konceptualno opredeljene kot nasprotje spoznavnih vrlin. Relevantno podpoglavje pregleda več pristopov k definiciji spoznavnih vrlin in hib kot splošnih pojmov, naravo več razširjenih posameznih hib, ter argumentira izbrano opredelitev glede narave in lastnosti spoznavnih hib za namene te disertacije. Sledi podroben pregled teorije argumentacijskih hib in posameznih neformalnih logičnih zmot kot primerov tovrstnih hib ter opredelitev glede pristopa k obravnavi tovrstnih hib v nadaljevanju. Tretje podpoglavje prvega dela vpelje koncept jezikovne hibe kot vrste zavajajočega govora na podlagi kršitev pragmatičnih načel učinkovite konverzacije. Nazadnje zaključni del prvega poglavja utemeljuje osnovne povezave med vsemi tremi vrstami hib.
Naslednji štirje deli naloge se osredotočajo na štiri vrste spoznavno škodljivih vsebin: teorije zarote, psevdoznanosti, anti-intelektualistična prepričanja in lažne novice kot manifestacijo splošnega pojava tako imenovane »kulture post-resničnosti«. Vsak izmed omenjenih odsekov analizira motivacije in spoznavne hibe, prisotne pri akterjih v nastanku spoznavno škodljivih vsebin, se pravi osebah ali skupinah, ki tovrstne vsebine proizvajajo. Sledi analiza argumentacijskih hib, ki jih taisti akterji bodisi nevede zagrešijo, bodisi namerno uporabljajo v opisu in utemeljevanju teh vsebin, in pa analiza jezikovnih hib kot retoričnih figur, ki se jih poslužujejo v javnem sporočanju omenjenih vsebin.
Šesti in zadnji del disertacije preuči splošne odnose med vsemi tremi vrstami hib pri akterjih v izvoru oz. nastanku spoznavno škodljivih vsebin, nato pa pozornost analize preusmeri na posameznike in skupine, ki tovrstna prepričanja sprejemajo kot resnična. V ta namen preuči različne faktorje, ki vplivajo na sprejem teh vsebin; na podlagi teh faktorjev določi spoznavne hibe sprejemnikov ter faktorje in hibe, ki vplivajo na nadaljnje širjenje relevantnih prepričanj med sprejemniki. Nazadnje poveže in izpostavi najpogostejše kombinacije hib tako akterjev v izvoru kot sprejemnikov, ki pogojujejo mehanizme širjenja in sprejemanja spoznavno škodljivih vsebin. Ključne besede: Spoznavne hibe, argumentacija, pragmatika, teorije zarote, psevdoznanost, anti-intelektualizem, lažne novice. Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,19 MB) |
2. Primarne kategorije dialoških dejanjDarinka Verdonik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se ukvarja s problematiko označevanja dialoških dejanj v korpusih. Obstoječe generične sheme dialoških dejanj kažejo vrsto pomanjkljivosti, zato so v prispevku primarne kategorije dialoških dejanj definirane na novo ter evalvirane z označevanjem testnega gradiva, ki sta ga izvedla neodvisna označevalca. Rezultati potrdijo ustreznost definicij za empirično rabo, pokažejo pa tudi dvoumne in mejne rabe, ki jih je treba nasloviti v prihodnje. Ključne besede: dialoška dejanja, govorna dejanja, korpusna pragmatika, označevanje korpusa Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 8
Celotno besedilo (437,40 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Utemeljevanje simbolov in pragmatika v umetni inteligenciNiko Šetar, 2020, magistrsko delo Opis: Problem utemeljevanja simbolov se prvič pojavi leta 1990, njegova osnovna formulacija pa temelji na starejšem miselnem eksperimentu imenovanem kitajska soba. Slednji govori o tem, da lahko nek inteligentni akter obravnava nepoznane simbole na podlagi prepoznave vzorcev, brez da bi razumel pomen simbolov, ki jih obravnava, ali pomen rezultatov njegovih operacij s simboli. Za razumevanje tega, kar počne, bi moral biti zmožen te simbole utemeljiti, se pravi povezati abstraktni simbol z referentom, ki ga ta simbol predstavlja.
Prvotni poskusi reševanja tega problema so se osredotočali predvsem na tako imenovane reprezentacionalistične pristope, ki poskušajo utemeljiti simbole v predstavah, ki jih ti simboli v akterju sprožijo na podlagi zaznav in izkušenj akterja. Kmalu se je pokazalo, da reprezentacija ni nujna za utemeljevanje, medtem ko je smiselno obdržati zaznave in izkušnje kot osnovo za utemeljevanje simbolov s konkretnimi, zaznavno dostopnimi referenti. Dodatni, univerzalno sprejet pogoj je tudi, da mora biti umetni akter, ki želi doseči tovrstno utemeljevanje utelešen, saj mu to omogoča interakcijo z okoljem.
V letu 2005 avtorja Taddeo in Floridi izdata prelomen članek, v katerem izpostavita, da mora uspešen pristop k utemeljevanju zadostiti pogoju, ki zahteva, da umetni akter ob začetku postopka utemeljevanja simbolov ne sme vsebovati nikakršnih semantičnih virov, lahko pa vsebuje orodja, ki mu pomagajo pri razvoju semantike skozi utemeljevanje. Kasneje Bringsjord (2014) predstavi pogoj, da mora vsak teoretični poskus utemeljevanja simbolov voditi v akterjevo zmožnost razumevanja in sodelovanja v naravni komunikaciji, kar predpostavlja razumevanje pragmatike in ostalih jezikovnih sredstev višjega reda.
Ob sprejetju teh pogojev lahko poskusimo orisati koherenten teoretični mehanizem za vzpostavitev utemeljevanja simbolov v umetnih akterjih, ki se sklicuje tudi na razvoj razumevanja in utemeljevanja materinega jezika pri otrocih, ter predvideva večfazno utemeljevanje, se pravi utemeljevanje kompleksnejših simbolov v že utemeljenih, enostavnejših simbolih.
V končnem delu naloge poskušamo pokazati, da lahko takšen mehanizem utemeljevanja simbolov privede do razumevanja izbranih pragmatičnih sredstev: govornih dejanj, metafor in metonimij. V ta namen pregledamo sodobno teorijo govornih dejanj in človeško razumevanje metafor in metonimij. Pokažemo tudi, da so nižja sredstva, s pomočjo katerih lahko umetni akter razume pragmatično izražanje bodisi slovnična ali sintaktična, torej so lahko vnaprej vsebovana v umetnem akterju, ali pa semantično monosemijska, kar pomeni, da jih lahko akter utemelji enoznačno brez semantičnih dvoumnosti. Ključne besede: Utemeljevanje simbolov, umetna inteligenca, semiotika, semantika, pragmatika, umetno učenje, reprezentacionalizem, utelešena teorija, utemeljevanja pragmatike, govorna dejanja, metafora, metonimija, monosemija Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 889; Prenosov: 98
Celotno besedilo (401,33 KB) |
5. STEREOTIPI O HOMOEROTIČNOSTI V KOMENTARJIH, ZBRANIH NA SPLETNIH STRANEHGordana Rebič, 2016, diplomsko delo Opis: Razumevanje homoerotičnosti je skozi zgodovino in kulturo različno opisano. Posledica tega so številni stereotipi, posplošene in poenostavljene sodbe posameznika o drugih ljudeh oziroma drugih družbenih skupinah, običajno inferiornih, in predsodki. Z njihovo pojavnostjo se srečujemo tudi v komentarjih, subjektivnih, ocenjujočih besedilih, kjer avtor izraža mnenje o splošno znani in medijsko aktualni temi. Pričujoče diplomsko delo analizira komentarje, zbrane na določenih spletnih straneh ob reformi Družinskega zakonika. Cilj naloge je ugotoviti, s katerimi sredstvi izražajo tvorci komentarjev svoje strinjanje ali nestrinjanje s predlogom zakonika ter kako spodbujajo strpnost, nestrpnost med komentatorji. Analiza temelji na teoriji govornih dejanj, jezikovni pragmatiki in deloma kritični analizi diskurza. Ugotovimo, da je posredna žalitev najpogostejše sredstvo za izražanje nestrpnosti pri nasprotnikih zakonika in velevanje najpogostejše sredstvo pri zagovornikih zakonika. Ključne besede: komentar, homoerotičnost, teorija govornih dejanj, jezikovna pragmatika, stereotipi, predsodki Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1271; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1017,43 KB) |
6. Uvod v analiziranje šaljivega v pogovarjanjihMira Krajnc Ivič, 2011, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Med vsakdanjimi pogovarjanji zaseda šaljenje oz. šaljivo komuniciranje pomembno mesto. Poleg vljudnosti sodijo šaljive dejavnosti, ki so najučinkovitejše v sproščenem vzdušju, med temeljne oblike implikativnega komuniciranja, katerih namen in smisel sta močno odvisna od okoliščin konkretnega pogovarjanja. Prispevek se osredinja na iskanje odgovorov le na nekatera uvodna vprašanja o šaljivem in smehu. Ključne besede: govorjeni diskurz, pogovarjanja, šaljivo, smeh, pragmatika, konverzacijska analiza Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1308; Prenosov: 81
Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. BESEDILNA ANALIZA IZBRANIH DOPISOV ODVETNIŠKE PISARNENastja Repič, 2014, diplomsko delo Opis: Jezik prava je posebno področje rabe jezika, ki s svojimi značilnostmi neposredno uveljavlja novo stanje stvari in odi med strokovne jezike. Ker gre za dokaj hermetičen jezik, je toliko bolj kompleksen kot jezik katere koli druge prakse in s tem toliko bolj zahtevna in odgovorna njegova raba. Preučili bomo jezik prava oz. natančneje eno od njegovih podzvrsti – jezik pravne prakse, ki se uporablja v odvetniški pisarni in ki ga tvorci uporabljajo pri pisanju oz. ubesedovanju svojih besedil ter pri sporazumevanju s strankami. To nas bo vodilo skozi naključno izbrane dopise, ki jih bomo s pomočjo izdelanih kriterijev razdelili na več struktur oz. ravnin, katere bomo natančneje analizirali z različnimi pristopi. V makrostrukturi dopisov bomo pregledali sestavne dele dopisov. Nato bomo preučili namere dopisov in tematsko zgradbo. Kriteriji besedilnosti bodo izhodišče analize. Skozi mikrostrukturo se nam bo prikazovala pravopisna, slovnična, slovarska raven. Pomagali si bomo s pristopom jezikovne pragmatike in s teorijo govornih dejanj. S stilistiko bomo preučili načela pisanja in z njimi povezana načela sporazumevanja. Raziskovanje tvorcev in njihovo pisanje pa se ne bo ustavilo pri pragmatiki, temveč bo analizo nadaljeval pristop jezikovne forenzike s pomočjo interdisciplinarnih ved psiho- in sociolingvistike. Ključne besede: Sporazumevanje, jezik prava, besedilo, poslovna korespondenca, dopisi, makrostruktura, mikrostruktura, stilistika, jezikovna pragmatika, jezikovna forenzika. Objavljeno v DKUM: 28.02.2014; Ogledov: 2216; Prenosov: 255
Celotno besedilo (1,17 MB) |
9. Težave pri prevajanju angleške strokovne terminologije v slovenščino na primeru uvodnega poglavja v učbeniku Pragmatics and DiscourseMonika Zanjkovič, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Težave pri prevajanju angleške strokovne terminologije v slovenščino na primeru uvodnega poglavja v učbeniku Pragmatics and Discourse so predstavljene in analizirane glavne težave, ki so se pojavljale pri prevajanju strokovne terminologije v omenjenem učbeniku. V analizi so primerjani angleški strokovni termini in raba strokovne terminologije pri slovenskih avtorjih s področja pragmatičnega jezikoslovja in analize diskurza, upoštevana pa je tudi strokovna terminologija pri prevajalcih nekaterih del s teh področij. V zaključku dela je predstavljen slovarček poenotene terminologije, ki je nastal za potrebe prevajanja učbenika Pragmatics and Discourse. Pri analizi težav prevajanja strokovne terminologije so upoštevana tudi nekatera dognanja iz terminološke vede in terminotvorja, kakor tudi spoznanja nekaterih strokovnjakov, ki so se s poenotenjem terminologije v slovenskem jeziku ne nekaterih drugih področjih že spopadali. Ugotovljeno je bilo, da v strokovni terminologiji na teh področjih jezikoslovja v slovenskem jeziku velikokrat prihaja do prevzemanja terminologije in do kalkiranja, ponekod celo do citatne rabe, posebej v primerih, ko terminologija v ciljnem jeziku (slovenskem) še ni ustaljena. Značilno je tudi različno poimenovanje pojmov pri različnih slovenskih avtorjih, nekateri se odločajo za prevzete termine, drugi za izvirna slovenska poimenovanja. Pri izbiri terminov za potrebe prevoda učbenika so imela prednost izvirna slovenska poimenovanja pred prevzetimi termini, v primeru že splošno sprejetega prevzetega termina pa se ni uvajalo izvirno poimenovanje. Ključne besede: pragmatika, diskurz, strokovna terminologija, prevajanje, prevzemanje, izvirno poimenovanje Objavljeno v DKUM: 08.09.2011; Ogledov: 3817; Prenosov: 300
Celotno besedilo (593,48 KB) |
10. Uresničevanje pozivne tvorčeve namere v zasebno-poštnem izročniškem tipu oglaševalnih sporočilMaja Mešl, 2010, diplomsko delo Opis: V novodobnem svetu je pojav oglaševanja nekaj povsem običajnega. Različni oglaševalci se vsak na svoj način trudijo pritegniti čim večji krog potrošnikov, z namenom, da bi od njih imeli čim večje koristi. Oglašuje se na vsakem koraku, ne glede na to, kje smo in kaj počnemo.
Ker je oglaševanje postalo tako vse navzoč pojav, smo se v diplomskem delu posvetili prav tej tematiki. Zanimalo nas je, kako se tvorčev (ali pa kar oglaševalčev) namen kaže v zasebnem tiskanem in spletnem oglaševanju. Govorimo o tiskanih zasebnih oglaševalnih sporočilih, ki jih naslovnik prejme po klasični pošti in o spletnih zasebnih oglaševalnih sporočilih, ki jih naslovnik prejme po elektronski pošti. Znotraj teh omejitev je preučevana pozivna tvorčeva namera. Ker ta cilj zajema obravnavo vseh komunikoloških dejavnikov, ki so prisotni pri nastajanju, pošiljanju in sprejemanju sporočila, smo cilj zasledovali na osnovi jezikoslovno teoretičnih spoznanj sporočanja, predvsem pa smo se osredotočili na jezikovno pragmatiko, teorijo govornih dejanj in tudi na tematsko povezanost sporočil.
V sami analizi smo najprej obravnavali zgradbo oglaševalnega sporočila in preučevali pozivno vlogo tiskanih zasebnih oglaševalnih sporočil z vidika besedilne uresničitve sporočila: sporočilo smo tematsko opredelili, ga povezali s tematsko strukturiranostjo (argumentacijo) in poiskali bistvene prvine, ki kažejo na izražanje pozivnosti. Nato smo se sporočilu posvetili še z vidika uresničevanja pribesedilnih prvin in ga interpretirali predvsem v smislu povezanosti besedilnega in pribesedilnega dela sporočila. Isti postopek smo izpeljali v elektronskih zasebnih oglaševalnih sporočilih. Rezultate obeh delov smo na koncu primerjali in povezali v splošne ugotovitve. Ključne besede: oglaševanje, tiskana zasebna oglaševalna sporočila, elektronska zasebna oglaševalna sporočila, jezikovna pragmatika, pozivna vloga sporočil, argumentacija Objavljeno v DKUM: 07.01.2011; Ogledov: 2491; Prenosov: 347
Celotno besedilo (3,03 MB) |