1. Učenčevo razumevanje in poznavanje ljudskih pravljic : magistrsko deloMedeja Ritlop, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno poznavanje ljudskih pravljic, interes za branje in poslušanje ljudskih pravljic ter razumevanje ljudskih pravljic kot fantastične literarne vrste pri učencih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, izvedena na eni od osnovnih šol, ki je vključevala učence 2. in 5. razreda. S polstrukturiranim intervjujem je zajetih 20 učencev in uporabljena je deskriptivno-kvalitativna študija primera. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko učenci poznajo ljudske pravljice in razumejo njihov pomen. Predpostavljeno je bilo, da učenci 5. razreda bolje poznajo in razumejo ljudske pravljice kot učenci 2. razreda. Ugotavljalo se je, koliko učenci vedo o ljudskih pravljicah, ali jih razumejo kot fantastično književno vrsto ter njihov interes za branje in poslušanje teh pravljic, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena razlikam med dečki in deklicami. Rezultati kažejo, da učenci 5. razreda bolje razumejo in prepoznavajo značilnosti ljudskih pravljic, kot so prenašanje skozi generacije in neznani avtorji. Znajo opredeliti več lastnosti pravljic, kot so poštenost in zmaga dobrega nad zlom. Učenci 2. razreda so našteli manj lastnosti, najpogosteje čudeže in čarobna bitja. Medtem ko učenci 5. razreda lažje prepoznavajo elemente pravljic, učenci 2. razreda kažejo večji interes za njihovo branje in poslušanje, saj jih še vedno pogosto prebirajo s starši. Učenci 5. razreda pa menijo, da so ljudske pravljice dolgočasne in namenjene mlajšim otrokom, saj raje berejo druga književna dela. Pridobljeni rezultati prispevajo k nadaljnjim raziskavam na področju razumevanja ljudskih pravljic in književne didaktike.
Ključne besede: Ljudske pravljice, osnovnošolski otroci, razumevanje, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,14 MB) |
2. Vpliv spletnega nasilja na učence 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko deloMirela Mulaj, 2022, magistrsko delo Opis: Raziskava, ki je predstavljena v magistrskem delu, raziskuje o vplivu spletnega nasilja na učence, ki obiskujejo 2. vzgojno-izobraževalno obdobje in je sestavljena iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča, in sicer definicija spletnega nasilja, njegove oblike, značilnosti, posledice, kako se spletno nasilje pojavlja v šolah in tudi doma ter načini zaščite pred samim spletnim nasiljem. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 170). V tem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika o tem, ali učenci vedo, kaj je to spletno nasilje, ali so se z njim srečali, ga prepoznavajo, se z njim spopadajo in ali ga znajo preprečiti. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirali pa smo jih s pomočjo programa Jamovi. Tri od šestih zastavljenih hipotez smo potrdili, in sicer da je več kot polovica anketiranih učencev že seznanjena s tem, kaj spletno nasilje je, drugo hipotezo, v kateri smo predvidevali, da je manj kot polovica učencev že doživelo spletno nasilje ter tretjo hipotezo, ki glasi, da se je vpliv spletnega nasilja v času epidemije povečal zaradi povečane uporabe IKT. Enako priča ena izmed študij, spet druge dobijo ravno nasprotne rezultate, in sicer da se spletno nasilje ni povečalo, nekatere ugotovitve celo pričajo, da se je ta oblika nasilja celo zmanjšala. Ostale tri hipoteze pa smo ovrgli, in sicer da več kot polovica žrtev spletnega nasilja o tem ne spregovori, da je spletnega nasilja več v višjih razredih ter da med spoloma ne obstaja statistično pomembne razlike pri doživljanju spletnega nasilja. Da med spoloma obstaja razlika, pa so pokazale številne druge raziskave, v katerih so ugotovili, da spletno nasilje v večji meri doživljajo dekleta. Podatki naše raziskave pa niso pokazali razlik med razredi in spoloma.
Ključne besede: internet, spletno nasilje, učenci, poznavanje spletnega nasilja, preprečevanje spletnega nasilja
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 607; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. Listerioza v nosečnostiLaura Aracki, 2022, diplomsko delo Opis: Listerioza povezana z nosečnostjo je v svetu še vedno zelo nepoudarjena in je novosti polna tema obravnave. Bolezen, ki je v današnjem svetu med vodilnimi in ki med nosečnostjo povzroča številne zaplete, kot so spontan splav, prezgodnji porod in mrtvorojenost otroka, je zaradi svoje preproste simptomatike še vedno velika uganka. Namen zaključnega dela je s pregledom, analizo in sintezo literature raziskati stopnjo osveščenosti nosečnic o listeriozi in preprečevanju listerioze.
Ključne besede: Nosečnost, listerioza, Listeria Monocytogenes, dejavniki tveganja, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 738; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,40 MB) |
4. Analiza navad uživanja probiotikov med slovenskim prebivalstvomViktorija Pucko, 2022, magistrsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Probiotiki so znani kot živi mikroorganizmi, ki imajo dokazano pozitivne učinke na zdravje posameznika, če so le ti aplicirani v zadostnih količinah. Številne študije kažejo na pozitivne učinke probiotikov na zdravje ljudi v vseh starostnih obdobjih in pri raznih motnjah oziroma obolenjih. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, kako so Slovenci ozaveščeni o pozitivnih učinkih probiotikov in v kolikšni meri jih uporabljajo.
Metode: Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 23 vprašanj. Zbrali smo vzorec 400 prostovoljcev preko socialnih omrežij, neustrezno izpolnjenih anket je bilo 421.
Rezultati: Z analizo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da Slovenci redno uživajo probiotične izdelke in so tudi dobro ozaveščeni o pozitivnih učinkih uživanja probiotikov. Anketiranci želijo v prihodnosti izvedeti več informacij o probiotikih.
Razprava: Za izvedbo magistrskega dela smo si postavili hipotezi, ki smo ju delno sprejeli. Delno obstaja statistično značilna razlika v poznavanju probiotikov glede na stopnjo izobrazbe in delno ženske pogosteje uporabljajo probiotike kot moški.
Sklep: Za uravnavanje in vzdrževanje ustrezne črevesne mikrobiote lahko pripomore uživanje zadostnih količin probiotičnih izdelkov. V prihodnosti pričakujemo izboljšano ozaveščenost ljudi o koristnih učinkih probiotikov v obliki smernic in večjo uporabo in ponudbo probiotičnih izdelkov ter razvoj novih probiotičnih prehranskih dopolnil in zdravil za ohranjanje zdravja.
Ključne besede: probiotiki, poznavanje probiotikov, uživanje probiotikov, probiotični izdelki.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 771; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,19 MB) |
5. Pravica do osebne identitete in določitve lastnega izvora pri otrocih spočetih z biomedicinsko pomočjo : magistrsko deloUrša Plesnik, 2022, magistrsko delo Opis: Pravica do določitve lastnega izvora se je v zadnjih nekaj desetletjih izoblikovala v povezavi s pravico do osebne identitete in osebnega razvoja posameznika. V mednarodnem pravu se je pravica do osebne identitete kot samostojna otrokova pravica uveljavila v 8. členu Konvencije o otrokovih pravicah, v evropskem pravnem prostoru pa jo je na podlagi 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah s sodno prakso izoblikovalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Pravica do poznavanja lastnega izvora vključuje dostop do informacij o pomembnih vidikih posameznikovega življenja, zlasti o okoliščinah njegovega rojstva, otroštva in starševskih razmerjih. V zadnjem času se o pravici do določitve lastnega izvora vse pogosteje razpravlja v zvezi s pravico do anonimnosti darovalcev spolnih celic. Obe nasprotujoči si pravici sta zajamčeni v 8. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Vse glasnejše so zahteve, da se načelo anonimnosti darovalcev spolnih celic umakne v korist otrokovi pravici do določitve lastnega izvora.
Ključne besede: osebna identiteta, poznavanje lastnega izvora, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, določitev starševstva, določitev materinstva, določitev očetovstva, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo.
Objavljeno v DKUM: 17.02.2022; Ogledov: 1159; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,59 MB) |
6. Kronična ledvična bolezen in poznavanje ne farmakoloških ukrepov pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjemRenata Lošić, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem je kronična ledvična okvara zelo
pogosto prisotna. V zaključnem delu smo preučili vrednosti serumskega kreatinina in
ocenili ledvično funkcijo z oceno glomerulne filtracije po Chronic Kidney Disease
Epidemiology Collaboration enačbi pri bolnikih, ki se zdravijo v Ambulanti za srčno
popuščanje. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kolikšna je pogostost in katere
stopnje je kronična ledvična bolezen pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, ter
njihovo poznavanje nefarmakoloških ukrepov za izboljšanje zdravja.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za obdelavo in analizo
podatkov smo uporabili računalniške programe Microsoft Word, Microsoft Excel in SPSS
različica 20.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 85 bolnikov. Po pregledu vrednosti serumskega
kreatinina smo ugotovili, da je imelo 30 % bolnikov povišano vrednost serumskega
kreatinina. Glede na oceno glomerulne filtracije je imelo kronično ledvično bolezen 37,6
% bolnikov. Pri več kot dveh tretjinah (72,9 %) bolnikov je bilo prepoznano slabše
delovanje ledvic. Ugotovili smo, da večina 97,6 % bolnikov dobro pozna nefarmakološke
ukrepe.
Razprava in sklep: Z oceno glomerulne filtracije lahko natančneje določimo stopnjo
kronične ledvične bolezni in tako prepoznamo slabše delovanje ledvic. Bolniki z dobrim
poznavanjem in upoštevanjem nefarmakoloških ukrepov že sami pripomorejo k
ugodnemu vplivu na potek zdravljenja in kakovost življenja. Pomembno vlogo pri
poznavanju nefarmakoloških ukrepov ima tudi medicinska sestra, saj v ambulanti
prevzema aktivno in samostojno vlogo pri izvajanju zdravstveno vzgojnega svetovanja.
Ključne besede: srčno popuščanje, ledvična bolezen, glomerulna filtracija, bolnik, nefarmakološki ukrepi, poznavanje nefarmakoloških ukrepov
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 1276; Prenosov: 127
Celotno besedilo (712,23 KB) |
7. Znanje prve pomoči pri otrocih tabornikihKaja Koželjnik, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Prva pomoč (PP) je znanje, ki bi se ga moralo naučiti čim več ljudi. V Sloveniji se to znanje ne pridobiva v šolah, zato otrokom ostane samo učenje v drugih obšolskih dejavnostih. V raziskavah je bilo ugotovljeno, da so se otroci že sposobni učiti prvo pomoč od šestega leta naprej.
Metode: Zanimalo nas je, kakšno znanje o prvi pomoči imajo otroci, ki so taborniki in obiskujejo zadnjo triado osnovne šole. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 58 otrok, ki obiskujejo sedmi, osmi ali deveti razred osnovne šole. Anketo smo izvajali v sodelovanju z različnimi taborniškimi rodovi v Sloveniji. Podatke smo analizirali in obdelali s pomočjo programa Microsoft Office Excel.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje otrok o prvi pomoči dobro, saj je bilo pri večini vprašanj pravilnih odgovorov več kot 70 %. Znanje sedmošolcev je v primerjavi z znanjem devetošolcev malo boljše. Vsi so poznali klicno številko za pomoč, prav tako jih je večina vedela, kaj prva pomoč sploh je. 96 % otrok bi pravilno preverilo dihanje, skoraj 80 % otrok pa bi oživljalo v pravilnem razmerju.
Razprava in sklep: Učenje prve pomoči pozitivno vpliva na človekovo pripravljenost dajanja prve pomoči in je nujno potrebno, če želimo vzpostaviti varnejše okolje. Ugotovili smo, da imajo otroci kar nekaj znanja o prvi pomoči, vendar se ta znanja lahko še bolj nadgradijo.
Ključne besede: prva pomoč, poznavanje, otroci
Objavljeno v DKUM: 30.06.2021; Ogledov: 1019; Prenosov: 75
Celotno besedilo (980,78 KB) |
8. Poznavanje motenj avtističnega spektra med študentiAljaž Kos, 2021, diplomsko delo Opis: Motnje avtističnega spektra so zelo kompleksne razvojno-nevrološke motnje. Njihova značilnost je, da so vse življenjske, kar pomeni, da posamezne značilnosti spremljajo posameznika tekom celotnega razvoja. Ker spadajo med najhitreje naraščajoče motnje, smo želeli raziskati, kakšno je poznavanje motenj avtističnega spektra med študenti treh fakultet severovzhodne Slovenije. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga strukturirali sami. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvenih, družbenih in naravoslovnih ved v severovzhodnem delu Slovenije. Pridobljene podatke smo statistično obdelali, analizirali in predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Excel in Word. V raziskavo sta bila vključena 102 študenta. Skozi raziskavo smo ugotovili, da študenti poznajo motnje avtističnega spektra, vendar njihovo znanje o tej motnji na določenih področjih peša. To dejstvo pripisujemo temu, da se ne srečujejo prav pogosto s posamezniki z motnjami avtističnega spektra. Več znanja na temo motnje avtističnega spektra so pokazali študenti zdravstvenih ved. Dobro osveščanje o motnjah avtističnega spektra zelo pomembno pripomore k strpnosti in razumevanju posameznikov s to motnjo. Za boljše prepoznavanje in višjo raven znanja lahko pripomorejo promocije in raziskave s tega področja.
Ključne besede: motnje, avtizem, poznavanje, študentje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1231; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. Poznavanje spolnih motenj med študenti zdravstvene nege in medicineJulija Vigali, 2020, diplomsko delo Opis: Spolnost je zapletena primarna človeška dejavnost, ki pri ljudeh sproža močan čustveni ter psihološki odziv. Spolne motnje pa so odkloni od normalne spolnosti in predstavljajo skupino bolezni, ki se pogosto pojavljajo v splošni populaciji. Ker je poznavanje spolnih motenj pomembno med študenti zdravstvene nege in medicine, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo znanje na tem področju in morda povečati zanimanje na temo spolnih motenj.
Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili lasten strukturiran anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege in študenti enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina Univerze v Mariboru. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word in Excel.
V raziskavi je sodelovalo 124 študentov. Ugotovili smo, da študenti spolne motnje poznajo, vendar se opazi primanjkljaj na določenih področjih, ki bi ga lahko pripisali dejstvu, da se študenti na svoji klinično izobraževalni poti le poredko srečajo s bolniki s spolnimi motnjami. Več znanja na temo spolnih motenj so pokazali študenti splošne medicine.
Dobro poznavanje bolezni je ključ do uspešnega zdravljenja ter nudenja pomoči bolniku s spolno motnjo. K višji ravni znanja lahko pripomorejo promocija bolezni in več raziskav s tega področja.
Ključne besede: spolne motnje, študenti, zdravstvena nega, splošna medicina, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 02.02.2021; Ogledov: 2117; Prenosov: 194
Celotno besedilo (579,84 KB) |
10. Ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenzijiAnja Munda, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija spada med srčno – žilne bolezni, ki povzročijo tretjino smrti na svetu. S spremembami življenjskega stila, kot so zadostna telesna aktivnost, zmanjšanje telesne teže, zmanjšanje uživanja soli, uživanje alkohola v dopustnih mejah, prenehanjem kajenja ter izogibanjem stresnim situacijam, lahko krvni tlak vzdržujemo v mejah normale, preprečujemo, da bi prišlo do njegovega povišanja oziroma preprečujemo posledice arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je predstaviti arterijsko hipertenzijo ter ugotoviti ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji.
Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna raziskovalna metodologija in deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj zaprtega tipa. Anketiranih je bilo 300 ljudi laične populacije, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Za obdelavo podatkov smo v programu SPSS IBM izvedli statistične teste (test korelacije, Mann - Whitney U test in neparametrično ANOVO - Kruskal - Wallis test), s katerimi smo testirali hipoteze.
Rezultati: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da ni razlike v ozaveščenosti laične populacije o arterijski hipertenziji glede na starost (r(300) = -0,033, p = 0,571) in izobrazbo (p = 0,125), ugotovili pa smo razliko v ozaveščenosti glede na spol (U = 7640,50, p = 0,002). O arterijski hipertenziji so bolje ozaveščene ženske kot moški. Na splošno so ljudje dobro ozaveščeni o arterijski hipertenziji, saj so v veliki večini označevali pravilne trditve.
Diskusija in zaključek: Pomembno je, da ljudje upoštevajo dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek arterijske hipertenzije in jih odpravijo. Pomembno vlogo pri ozaveščanju o dejavnikih tveganja imajo tudi medicinske sestre.
Ključne besede: povišan krvni tlak, dejavniki tveganja, poznavanje, zdrav življenjski slog, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 03.03.2020; Ogledov: 1708; Prenosov: 312
Celotno besedilo (562,66 KB) |
