| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Proces soočanja študentov s povratnim kulturnim šokom ob vrnitvi s študija v tujini
Bina Šijanec, 2020, magistrsko delo

Opis: Selitev v tujino zaradi študija ali dela je v današnjem svetu globalizacije med ljudmi vse bolj popularna in podprta s strani vlad, podjetij in različnih organizacij. Kot v drugih evropskih državah je tudi trend med študenti iz Slovenije, da se vse bolj odločajo za vključitev v programe študijskih izmenjav, kot je npr. Erasmus+. Mednarodna mobilnost študentov, s ciljem izboljšanja učnih kompetenc, povečanja zaposljivosti, medkulturne zavesti, iniciativnosti in podjetništva, samozavesti in samospoštovanja, izboljšanja jezikovnih sposobnosti, aktivnejšega sodelovanja v družbi ter povečanja motiviranosti za nadaljnje formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje po opravljeni mobilnosti, pa s seboj nemalokrat prinaša tudi grenko izkušnjo povratnega kulturnega šoka. Študentje, ki se ob povratku v domače okolje soočajo s težavami pri ponovnem prilagajanju domači kulturi, so večinoma prepuščeni sami sebi, kar za posledico lahko prinaša neizkoriščen potencial dodane vrednosti mednarodnih izkušenj in t. i. »beg možganov«. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako se slovenski študentje, ki se po študiju v tujini vrnejo v Slovenijo, soočajo s povratnim kulturnim šokom in kako lahko lokalno okolje vpliva na lažje prilagajanje študentov domačemu okolju ob vrnitvi. V raziskavi so najprej podana teoretična izhodišča glede obravnavane tematike, v empiričnem delu pa je uporabljena tehnika spletnega anketnega vprašalnika med slovenskimi študenti, ki so se vrnili v Slovenijo po študiju v tujini. Na vzorcu (n = 122) smo ugotovili, da slaba polovica (46 %) slovenskih študentov nima težav pri ponovnem prilagajanju, medtem ko 23 % ponovno prilagajanje ocenjuje kot težko oziroma zelo težko. Večina študentov ni izbrala nobene pomoči za lažje ponovno prilagajanje domači kulturi, bi pa jo izbrali, če bi bila na voljo (predvsem brezplačno). Raziskava je pokazala, da poleg samoiniciativnosti študenta pri ponovnem prilagajanju pomembno vlogo igrajo podporne institucije, tako matična univerza kot lokalna skupnost in podjetja. V ta namen je bil izdelan model soočanja s povratnim kulturnim šokom, ki zajema priporočene aktivnosti posameznika, univerze in lokalnega okolja.
Ključne besede: povratni kulturni šok, mednarodna mobilnost študentov, ekspatriat
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 253; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
Samodejna analiza dnevnika transakcij za identifikacijo možnosti optimizacije relacijskega podatkovnega modela
Adel Kovačevič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja zasnovo in implementacijo orodja Revertium, ki uporabniku pomaga pri identifikaciji možnosti optimizacije relacijskega podatkovnega modela na podlagi analize dnevnika transakcij obstoječe relacijske podatkovne baze. Raziskali smo relacijski podatkovni model in določene slabosti relacijskih podatkovnih baz ter na podlagi pridobljenega znanja definirali možnosti optimizacije le-teh. Za namen doseganja prej omenjenega smo raziskali povratni inženiring relacijskih podatkovnih baz in določene optimizacijske tehnike, kot sta indeksiranje in denormalizacija. Na podlagi ugotovljenega smo združili vso znanje v celoto – orodje Revertium, ki je rezultat magistrskega dela.
Ključne besede: relacijski podatkovni model, povratni inženiring, dnevnik transakcij, optimizacija, indeksiranje, denormalizacija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 532; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

3.
Prispevek k razvoju računskega modela za katalitično pretvorbo povratnega toka izpušnih plinov
Anton Nahtigal, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se ukvarja z nadgradnjo računskega modela za računalniško simulacijo katalitičnih pretvorb povratnega toka izpušnih plinov. Obstoječ računski model v programskem paketu AVL FIRE® je razširjen s kemijskimi reakcijami, ki opisujejo pretvorbo izooktana v vodik. Eden izmed načinov, kako zmanjšati vsebnost škodljivih zmesi v izpušnih plinih je katalitična pretvorba povratnega toka izpušnih plinov. Bistvo tega sistema je znižanje temperature zgorevanja v zgorevalni komori motorja, kar vodi v zmanjšanje deleža NOx v izpušnih plinih. Dodatno se v katalitičnih reakcijah tvori vodik, ki ugodno vpliva na proces zgorevanja: manjša nihanje tlaka med posameznimi motornimi cikli in preprečuje klenkanje motorja. Pri magistrskem delu so bile uporabljene naslednje metode: 1. pregled in preučevanje obstoječe literature, ki se ukvarja z zmanjšanjem NOx v izpušnih plinih, 2. uvedba računskega modela, ki opisuje pretvorbe snovi v katalitičnem pretvorniku zaradi dovajanja goriva, 3. izdelava računalniškega 1D modela za umerjanje kemijskih reakcij na osnovi meritev, 4. izdelava računalniškega 3D modela za simulacijo celotnega procesa vbrizgavanja goriva in katalitičnih pretvorb snovi, 5. ovrednotenje rezultatov računalniških simulacij, ter izdelava izboljšanega računskega modela, 6. primerjava in ovrednotenje rezultatov med osnovnim in izboljšanim modelom. Cilj naloge je izdelava računskega modela, ki bo uspešno napovedal količino pridelanega vodika, ter ugotovil, kateri so vplivni parametri za nastanek vodika. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da je količina pridobljenega vodika pri danih pogojih odvisna tudi od stopnje homogenosti koncentracije C8H18 pred vstopom v katalitični pretvornik. S pomočjo računskega modela smo uspešno izboljšali učinkovitost osnovnega modela.
Ključne besede: Povratni tok izpušnih plinov, katalitični pretvornik, računalniška dinamika tekočin
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 829; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

4.
PATENTNE PORAVNAVE S POVRAČILI FARMACEVTSKIH PODJETIJ IN ČLEN 101 PDEU – KAKO RAZLIKOVATI MED ZAKONITIM IN NEZAKONITIM REŠEVANJEM SPOROV
Jure Zadnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava patentne poravnave s povračili in njihovo skladnost s členom 101 PDEU. Gre za sporazume, ki se sklepajo med originarnim in generičnim podjetjem, dvema različnima vrstama farmacevtskih podjetij, tako da generično sprejme omejitev trženja svojega zdravila, originarno pa nanj prenese določeno vrednost. Take poravnave ohranjajo visoko ceno zdravila in s tem negativno vplivajo na blaginjo potrošnikov. Po drugi strani pa lahko stranke postavljajo v boljši položaj zaradi delitve ohranjenega monopolnega dobička. Vendar obstoj obeh elementov v določeni patentni poravnavi ne pomeni avtomatične kršitve člena 101 PDEU. Ker imata oba lahko povsem zakonite pravne podlage, je potrebno analizirati vsako patentno poravnavo posebej. V diplomskem delu se osredotočamo na delo Komisije na tem področju, predvsem kar zadeva primernosti njenega pristopa in testa za presojo zakonitosti posameznih patentnih poravnav. Ugotavljamo, da je test Komisije, ki v glavnem temelji na presoji povratnega prenosa vrednosti, neprimeren za natančno razlikovanje med patentnimi poravnavami, ki omejujejo konkurenco in tistimi, ki je ne. Komisija se preveč osredotoča le na ekonomski model sklepanja patentnih poravnav s povračili in ne upošteva, da so prenosi vrednosti lahko posledica pomanjkljivosti pravnega okvirja v katerem deluje farmacevtski sektor. Poleg tega bi lahko v večji meri upoštevala, da se poravnava naša na patent, ki v kolikor je veljaven predstavlja povsem zakonito podlago za sprejeto omejitev generičnega podjetja, ob enem pa lahko izključuje obstoj potencialne konkurence med obema podjetjema. Komisija patentne poravnave sklenjene v zadevah Lundbeck in Perindopril opredeli kot sporazume, ki že po svoji naravi omejujejo konkurenco. Vendar splošen in ne popolni test ni primerna podlaga za tako strogo odločitev. To je še toliko bolj res od kar je Sodišče v zadevi Cartes Bancaires zavrnilo široko razlago kategorije omejitev po cilju, v katero se uvrščajo le najhujše in očitne kršitve prepovedi omejevanja konkurence. Patentne poravnave, tudi tiste s povračili, pa so po navadi vse prej kot to. Pojasnitev razlage s strani Sodišča bi lahko pomembno vplivala na postopanje Splošnega sodišča glede pritožb podjetij iz zadev Lundbeck in Perindopril, ki bi odločitvi Komisije glede omejevanja po cilju pri patentnih poravnavah s povračili lahko razveljavilo. Na isti rezultat pa lahko sklepamo tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Actavis.
Ključne besede: patent, patentne poravnave s povračili, sektorska preiskava, omejitev vstopa generičnega podjetja, povratni prenos vrednosti, zadeva Lundbeck, zadeva Perindopril, člen 101(1) PDEU, omejevanje konkurence po cilju
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 848; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
VIRTUALNA PROIZVODNA CELICA Z ROBOTOM ACMA XR701
Aleš Kapun, 2014, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih si težko predstavljamo moderno industrijo brez avtomatizacije in robotizacije proizvodnje. V ta namen se podjetja odločajo za uporabo industrijskih robotov, saj s tem znižujejo stroške in povečujejo produktivnost. Z uvedbo avtomatizacije in robotizacije se na trgu pojavljajo vedno nove aplikacije, povezane z robotizacijo. Med te nove aplikacije v robotiki sodi uporaba simulacijskih programov za modeliranje proizvodnih sistemov, ki postaja vse bolj pomemben del načrtovanja proizvodnega sistema. Prednost simulacijskih programov se kaže predvsem v programiranju proizvodne celice v virtualnem okolju. Virtualno okolje proizvodne celice pa ni ključnega pomena le za industrijo, ampak je koristno tudi na pedagoški ravni. Učenje upravljanja robotskega mehanizma je s simulacijskimi programi enostavnejše, hitrejše in preglednejše, virtualno okolje proizvodne celice pa predstavlja kopijo realnega okolja robota. V magistrski nalogi je bila v programskem okolju ABB RobotStudio izdelana virtualna proizvodna celica z robotom ACMA XR701. V virtualno proizvodno celico je bila zraven robota dodana sedma prostostna stopnja, in sicer CNC-robotska obračalna miza, ki je izdelana s postopkom povratnega inženiringa za simulacijo rezkanja kovinskih in nekovinskih materialov. Za boljšo primerljivost realne in virtualne proizvodne celice smo dodali tudi ostale elemente realne proizvodne celice, kot so model zaščitne ograje, model krmilne omare, model priprave za odlaganje orodja robota itd. Prav tako je bil opisan potek izdelave virtualne robotske celice od začetka do konca izdelave ter osnovni ukazi programa RobotStudio. Na koncu magistrske naloge so podani rezultati testiranja izdelane virtualne proizvodne celice ter možne izboljšave ali nadgradnje. S postopkom 3D-tiska sta bila prav tako izdelana realni model CNC-robotske obračalne mize ter model robota ACMA XR701. Tridimenzionalni model je bil v učne namene izdelan v razmerju 1:100.
Ključne besede: virtualna proizvodna celica, ACMA XR701, robot, RobotStudio, simulacija, CNC-robotska obračalna miza, povratni inženiring, modeliranje, atos, tritop.
Objavljeno: 12.03.2014; Ogledov: 1871; Prenosov: 248 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (5,87 MB)

6.
Numerično kopiranje pri izdelavi glasbil
Gregor Rakovec, 2011, diplomsko delo

Opis: Glasbeni instrumenti, zlasti godala, imajo dele, ki so izdelani iz mnogoterih ločnatih površin. Digitalizacija vseh teh površin se s klasičnimi 3D modelirniki ne da hitro izdelati, zato smo v našem primeru uporabili numerično kopiranje in reverzni inženiring. Posneta(skenirana) površina se je tako v digitalni obliki lahko hitro prilagodila zahtevam za poznejšo integracijo v CNC in CAM. 3D skeniranje z reverznim inženiringom pa bo pri nekaterih delih potrebno nadgraditi tudi s cilindrično obdelavo skeniranja in 4- do 5-osno CAD obdelavo v prihodnosti. V nalogi je predstavljen problem spajanja krivih površin, njihova analiza in rešitve z numeričnim kopiranjem in digitalizacijo. Tehnologija pohitri in olajša pripravo modela in poceni proizvodne stroške.
Ključne besede: numerično kopiranje, povratni inženiring, CNC, CAM.
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 1610; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (9,98 MB)

7.
8.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici