1. Zaznana podpora temeljnim psihološkim potrebam s strani učiteljev kot napovednik učnih izidov pri mladostnikih : magistrsko deloKarmen Vrenko, 2023, master's thesis Abstract: Potrebe po avtonomiji, kompetentnosti in povezanosti z okoljem so temeljne psihološke potrebe; njihova zadovoljitev pomembno usmerja razvoj otrok in mladostnikov. V šolskem okolju jih lahko učitelj pri učencih uresničuje skozi oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učitelja v dogajanje v razredu. Učna zavzetost pri učencih pa se kaže v aktivnem in zbranem sodelovanju, navdušenju pri učnih dejavnostih ter vloženem trudu, ki rezultira v znanje, pozitivnejše interakcije v razredu in občutek lastne kompetentnosti pri učencih. Cilj magistrskega dela je bil, da preučimo pomembnost vedenja učiteljev, ki zadovoljujejo temeljne psihološke potrebe pri učencih za njihovo učno zavzetost in uspešnost. Izvedli smo raziskavo, v kateri so sodelovali 303 učenci 6., 7. in 8. razreda treh osnovnih šol. Pridobivanje podatkov je potekalo v živo na osnovnih šolah, vprašalnik je bil podan na način papir - svinčnik. Ugotovili smo, da sta opora avtonomije in vključenost učiteljev v dogajanje v razredu pozitivna napovednika splošne, emocionalne in vedenjske učne zavzetosti pri učencih. Strukturiranost poučevanja se ni izkazala za statistično značilen napovednik, kljub temu pa smo ugotovili, da bolj kot učenci zaznavajo strukturiranost poučevanja učiteljev, bolj so učno zavzeti. Nobeden od vidikov delovanja učiteljev se ni izkazal za napovednik učne uspešnosti učencev. Pogojna opora učiteljev ni bila prepoznana kot mediator odnosa med oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja, vključenostjo učiteljev in učno zavzetostjo. Ugotovljene pa so bile negativne povezave med pogojno oporo in splošno, emocionalno ter vedenjsko učno zavzetostjo, učno uspešnostjo ter oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učiteljev.
Keywords: učna zavzetost, avtonomija, kompetentnost, povezanost z okoljem, pogojna opora
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 420; Downloads: 65
 Full text (1,13 MB) |
2. Reševanje problemov z uporabo teorije grafov : na študijskem programu Predmetni učiteljKatarina Verhnjak, 2023, master's thesis Abstract: Pogosto vprašanje pri poučevanju matematike je njena aplikativnost v vsakdanjem življenju. Četudi magistrsko delo ni pedagoške narave, je sestavljeno tako, da se bralec na začetku pouči o teoriji grafov, tekom dela pa to teorijo pretvori v realne probleme. Prvi del magistrskega dela je povzetek najbolj pomembnih definicij in izrekov, brez katerih je razumevanje jezika teorije grafov nemogoče. Prikazani so zgledi družin grafov in dve posebni kategoriji grafov - Eulerjevi in Hamiltonovi grafi. Sledi uporabnost dreves, predvsem je poudarek posvečen vpetim drevesom in problemu iskanja najmanjšega vpetega drevesa v grafih. S tem znanjem lahko namreč načrtujemo optimalna železniška ali namakalna omrežja. Sledi poglavje povezanosti, kjer lahko prevedemo teorijo na problem konstrukcije zanesljivega komunikacijskega omrežja. Nazadnje pa je zbranih nekaj poljudnih nalog iz sklopa razvedrilne matematike za širši razpon bralcev, kjer lahko preverijo razumevanje teorije, saj le z njimi dvomljivcem v matematično uporabnost podamo odgovor.
Keywords: aplikacije teorije grafov, Eulerjevi grafi, Hamiltonovi grafi, drevesa, povezanost
Published in DKUM: 26.04.2023; Views: 647; Downloads: 52
Full text (3,21 MB) |
3. Sodelovanje staršev v aktivnostih zdravstvene nege, ki vzpodbujajo povezanost med starši in nedonošenčkiUrška Ošlak, 2022, undergraduate thesis Abstract: Proces povezanosti med starši in nedonošenčki je ključnega pomena za otrokovo zdravje in razvoj. Prezgodnji porod predstavlja velik izziv, saj lahko negativno vpliva na omenjeno povezanost. V zadnjih letih se vse bolj priznava pomen zgodnjega sodelovanja staršev v aktivnostih zdravstvene nege pri nedonošenčkih, saj imajo aktivnosti staršev pozitivne vplive na povezanost, izboljšanje duševnega zdravja staršev in razvoj nedonošenčkov. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali sodelovanje staršev v aktivnostih zdravstvene nege vzpodbuja povezanost med starši in nedonošenčki. Izvedli smo sistematični pregled z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene ter strokovne literature. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Web of Science in SAGE. Kot drugi vir smo uporabili Google Scholar. Naredili smo kritično oceno člankov in vsebinsko analizo. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Ugotovitve so pokazale, da so imele v šestih raziskavah aktivnosti staršev pri nedonošenčku pozitiven učinek na medsebojno povezanost. Ena raziskava pa ni ugotovila vidnega učinka intervencije v primerjavi s kontrolno skupino. Naše ugotovitve dokazujejo, da sodelovanje staršev v aktivnostih zdravstvene nege pri nedonošenčku pozitivno vpliva na njihovo medsebojno povezanost. Občutki povezanosti se vzpostavljajo in izboljšajo že z dotikom staršev, povečujejo pa s sodelovanjem v aktivnostih pri nedonošenčku. Sodelovanje staršev pri oskrbi nedonošenčkov je zato zelo pomembno.
Keywords: povezanost, starši, prezgodaj rojeni otroci, sodelovanje, pozitivni učinki
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 742; Downloads: 151
Full text (1,10 MB) |
4. Povezanost duševnega zdravja in stika z naravo : magistrsko deloMirjam Koprivnik, 2022, master's thesis Abstract: Blagodejni učinki izpostavljenosti naravi na duševno zdravje v zadnjih letih pridobivajo vedno več raziskovalnega interesa. K temu prispeva tako globalno rastoča stopnja urbanizacije kot rast težav v duševnem zdravju. Ob mnogih dokazih o pozitivni povezanosti narave in duševnega zdravja prihaja v ospredje tudi raziskovanje mehanizmov, preko katerih se vzpostavlja ta odnos. Namen raziskave je bil preučiti odnos med stikom z naravo in duševnim zdravjem ter preveriti določene mehanizme, preko katerih se ta odnos vzpostavlja. Želeli smo tudi preveriti, ali lahko stik z naravo deluje kot varovalni dejavnik v težavah z duševnim zdravjem. Na vzorcu 436 posameznikov smo preverili stik z naravo s pomočjo treh lestvic, in sicer z Lestvico izpostavljenosti naravi (NES), Lestvico psihološkega obnavljanja po stiku z naravo (ROS) in Lestvico povezanosti z naravo (CNS). Vidike duševnega zdravja smo preverjali z WHO-5 kazalcem blaginje, 6-stopenjsko De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Vprašalnikom depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Lestvico samomorilne ideacije (PSS). Rezultati so pokazali, da izpostavljenost naravi pomembno pozitivno napoveduje psihološko blagostanje ter negativno indikatorje slabega duševnega zdravja in samomorilno ideacijo. Kot pomemben mehanizem tega odnosa se je izkazalo psihološko obnavljanje po stiku z naravo, ne pa povezanost z naravo. Prav tako odnos med izpostavljenostjo naravi in duševnim zdravjem pomembno pojasnjuje nižanje osamljenosti, ki jo spodbuja izpostavljenost naravi. Psihološko obnavljanje po stiku z naravo lahko deluje kot varovalni dejavnik v primeru povezanosti osamljenosti s samomorilno ideacijo, ne pa v primeru povezanosti z indikatorji slabega duševnega zdravja. Ugotovitve se lahko implicirajo na področje promocije duševnega zdravja, hkrati pa odpirajo možnosti za nadaljnje raziskovanje znotraj slovenskega prostora.
Keywords: izpostavljenost naravi, duševno zdravje, povezanost z naravo, psihološko obnavljanje po stiku z naravo, osamljenost
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 747; Downloads: 104
Full text (1,35 MB) |
5. |
6. Povezano, kolektivno in nadaljevano kaznivo dejanje : magistrsko deloValentina Islamčević Lešnik, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava več institutov povezanih z večkratno izvršitvijo istega kaznivega dejanja ali uresničitvijo zakonskih znakov več kaznivih dejanj s strani istega storilca. O idealnem steku kaznivih dejanj govorimo, ko storilec izpolni znake več kaznivih dejanj z enotnim dejanjem. Če zakonske znake več inkriminacij storilec izpolni z najmanj dvema izvršitvenima ravnanjema, govorimo o realnem steku kaznivih dejanj. V kazenskopravni teoriji je pomembnejša razmejitev med pravim in navideznim stekom, saj pri pravem steku kaznivih dejanj storilec odgovarja za več kaznivih dejanj, medtem ko pri navideznem steku storilec odgovarja zgolj za eno kaznivo dejanje. Navideznost se med steki vzpostavi zaradi posebnega odnosa specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije med inkriminacijami ali zaradi nepomembnosti in zanemarljivosti enega kaznivega dejanja napram drugemu. Na podlagi izpolnitve zakonskih znakov gre za eno kaznivo dejanje tudi pri trajajočih deliktih, kjer se prepovedana posledica kumulira in obnavlja. V sodni praksi se je tudi razvil institut enovitega kaznivega dejanja pri katerem sodišče v eno kaznivo dejanje združi več posameznih kaznivih dejanj zaradi njihove medsebojne povezanosti. Ker je med posameznimi ravnanji podana takšna homogenost, da posamezna kazniva dejanja izgubijo svojo samostojnost, je njihova združitev v eno kaznivo dejanje življenjsko logična in sprejemljiva posledica. Za eno kaznivo dejanje in obliko navideznega steka gre tudi v primeru kolektivnega kaznivega dejanja in nadaljevanega kaznivega dejanja. V teoriji se pojavljajo različna stališča kdaj je kaznivo dejanje kolektivno. Nekateri teoretiki zagovarjajo, da so to kazniva dejanja, ki inkriminirajo serijsko kriminalno dejavnost storilca, drugi pa da na presežen pojem kolektivnega kaznivega dejanja spominjajo kazniva dejanja, ki v zakonskem opisu vsebujejo nedovršne glagole. Novejša sodna praksa kazniva dejanja, ki vsebujejo nedovršne glagole, opredeljuje za kolektivnim podobna dejanja, čeprav jih mestoma v praksi označuje za kolektivna. Za kolektivna kazniva dejanja je značilno, da storilec načrtno izvršuje istovrstna kazniva dejanja, sodna praksa pa dopušča kaznivost tudi za enkratno izvršitev. Do združitve več kaznivih dejanj v eno kaznivo dejanje pride tudi pri nadaljevanem kaznivem dejanju, ki je kodificiran v 54. členu KZ-1. Za uporabo instituta morajo biti izpolnjeni vsi konstantni kriteriji in minimalno en variabilen kriterij. Za izpolnitev konstantnih kriterijev mora biti podan enoten psihičen odnos storilca do kaznivih dejanj, istovrstnost premoženjskih kaznivih dejanj ter časovna kontinuiranost. Kot variabilen kriterij štejejo druge okoliščine, ki dodatno povezujejo posamezna kazniva dejanja v eno kaznivo dejanje (npr. enak način, kraj, isti oškodovanec ipd.). V nadaljevano kaznivo dejanje so ob izpolnjenih pogojih vključena kazniva dejanja storjena v njegovem časovnem obdobju. Po novejšem stališču VSRS je sojenje zoper novoodkrita dejanja, ki bi bila vključena v nadaljevano kaznivo dejanje, če bi se zanje ob sojenju vedelo, dopustno. Prepoved ponovnega sojenja se nanaša na novoodkrita dejanja, le kadar skupaj z dejanji iz sodbe o nadaljevanem kaznivem dejanju tvorijo isti historični dogodek in bi jih bilo nesprejemljivo in nepošteno obravnavati v ločenih postopkih. Takšno stališče spravlja storilce, katerih dejanja ne bodo vključena v en obtožni akt, v bistveno slabši položaj kot storilce, katerih dejanja se bodo obravnavala v enem postopku. Za nadaljevano kaznivo dejanje so namreč določbe o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku izrecno izključene.
Keywords: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, kolektivno kaznivo dejanje, povezano kaznivo dejanje, nadaljevano kaznivo dejanje, časovna povezanost, steki kaznivih dejanj, čas izvršitve.
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 2528; Downloads: 530
Full text (724,49 KB) |
7. Vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od partnerjev : diplomsko deloAna Čopar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Zakonca v zakonski zvezi ali partnerja v življenjski skupnosti z delom, v času trajanja zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, po Družinskem zakoniku, z delom pridobita skupno premoženje. V prvem poglavju bo predstavljeno in na sodno prakso oprto, kdaj se šteje skupnost za življenjsko in kdaj štejemo zakonsko zvezo za dejansko, saj ni dovolj le formalni obstoj. Katere vse okoliščine je potrebno tu upoštevati, bodo torej predstavljene v prvem poglavju.
V nadaljevanju, drugo poglavje bo predstavljeno premoženje kot celota. Kaj vse spada v premoženje in tudi katera je funkcija le-tega.
Na drugo pa se navezuje tretje poglavje, ki bolj specialno opredeli premoženje zakoncev oziroma partnerjev. Predstavljeno je skupno premoženje, kaj vse ga sestavlja zakonsko in kako je sestavine bolj natančno opredelila sodna praksa. Opisana sta tudi pogoja, ki pogojujeta nastanek skupnega premoženja, da je pridobljeno v času trajanja zakonske ali življenjske skupnosti in pa da je pridobljeno z delom. Premoženje, ki ni skupno je posebno premoženje in je opisano, prav tako tudi naslovi na podlagi katerega nastane. Na koncu poglavja sem omenila spremembo, ki se je uvedla z spremembo zakonodaje Družinskega zakonika in sicer možnost zakoncev ali partnerjev, da kadarkoli pred, v trajanju zakonske zveze ali življenjske skupnosti oziroma ali po razvezi s pogodbo sporazumno razdelita skupno premoženje. Prej te možnosti ni bilo, obstajal je le zakonit, kogenten, režim.
V četrtem poglavju, kjer je predstavljen problem te diplomske naloge sem razreševala problematiko prelivanja premoženjskih kategorij. Pojasnjene so vse tri možnosti in sicer vlaganje posebnega premoženja enega od partnerjev v skupno premoženje, vlaganje posebnega premoženja enega od partnerjev v posebno premoženje drugega partnerja ter kategorija prelivanja premoženja, zaradi katere nastaja največ kompleksnih vprašanj, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od partnerjev. V zadnji kategoriji je poseben poudarek na vlaganju v nepremičnino, ki je posebno premoženje.
Zadnje, peto poglavje predstavlja rešitev, ki je v povračilnih zahtevkih. To temelji na načelu superficies solo cedit oziroma povezanosti zemljišča in objekta. Predstavljeno je tudi obogatitven pristop, ki se uporablja za merilo višine okoriščenja in posledično povračilnega zahtevka.
Keywords: skupno premoženje, posebno premoženje, prelivanja premoženjskih kategorij, zakonska zveza, življenjska skupnost, povezanost zemljišča in objekta
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 2326; Downloads: 562
Full text (436,82 KB) |
8. Povezanost narcisizma in agresivnostiLaura Polajner, 2019, master's thesis Abstract: V pričujočem delu nas je zanimala povezanost agresivnosti in narcisizma. Povezanost konceptov smo preverjali preko spletne ankete, ki jo je rešilo 250 udeležencev, starih med 18 in 50 let. Spletna anketa je bila sestavljena iz vprašalnika narcisizma NPI (Raskin in Hall, 1979; Raskin in Terry, 1988) vprašalnika agresivnosti BPAQ (Buss in Perry, 1992), ter demografskih podatkov udeležencev. V začetku empiričnega dela naloge smo preverili faktorsko strukturo naših podatkov, naredili smo torej komponentne analize, iz katerih smo izločili faktorje narcisizma in faktorje agresivnosti. Na našem vzorcu sta se pokazala dva faktorja narcisizma, ki smo ju poimenovali moč in ekshibicionizem ter štirje faktorji agresivnosti, ki smo jih poimenovali jeza, sovražnost, fizična agresivnost in besedna agresivnost. V prvih petih hipotezah smo preverjali povezanost dimenzij narcisizma z dimenzijami agresivnosti. Korelacijske analize so pokazale zmerne in nizke povezanosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Nadalje so nas zanimale razlike med spoloma v izraženosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Pokazalo se je, da se moški in ženske na našem vzorcu ne razlikujejo v izraženosti dimenzij narcisizma. Razlike med spoloma v izraženosti dimenzij agresivnosti, so se pokazale pri dimenzijah besedna in fizična agresivnost, pokazalo se je, da naj bi imeli moški višje izraženi dimenziji besedna in fizična agresivnost kot ženske. Preverjali smo tudi povezanost dimenzij narcisizma in agresivnosti s stopnjo izobrazbe posameznika ter s stopnjo izobrazbe staršev. Rezultati so pokazali, da se dimenzije negativno povezujejo z izobrazbo posameznika, in sicer so bile statistično pomembne povezanosti z dimenzijami jeza, sovražnost in fizična agresivnost.
Keywords: Narcisizem, agresivnost, povezanost, razlike med spoloma, vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik agresivnosti BPAQ
Published in DKUM: 02.08.2019; Views: 1860; Downloads: 183
Full text (784,38 KB) |
9. MODEL VREDNOTENJA DEJAVNIKOV ZA POVEČANJE INOVACIJSKE UČINKOVITOSTI PROIZVODNIH PODJETIJ : doktorska disertacijaRolando Koren, 2019, doctoral dissertation Abstract: Inovacije so že od nekdaj gonilna sila napredka gospodarstva in civilizacije. Najpogosteje se inovacije povezujejo z raziskovalno-razvojnimi aktivnostmi pri izdelkih. Konkurenčne prednosti evropskih podjetij pa ne izhajajo zgolj iz inovacij izdelkov, temelječih na R&R delu, ampak tudi iz ne-tehniških oziroma organizacijskih inovacij, s katerimi želimo posodobiti proizvodne procese. Pri tem je zelo pomemben parameter, ki ga v doktorski disertaciji imenujemo inovacijska učinkovitost. Inovacijska učinkovitost proizvodnih podjetij je sposobnost, da z implementacijo večjega števila tehniških ali organizacijskih inovacij, kot posledic izbranih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti, povečujejo svojo sposobnost za razvoj novih izdelkov in s tem tudi svojo donosnost. Namen disertacije je bil raziskati vpliv dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti v proizvodnih podjetjih. V ta namen je bil razvit model vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij. Cilj doktorske disertacije je bil, glede na razviti model, ugotoviti vpliv medsebojnih povezav posameznih sklopov dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij, ugotoviti njihov vpliv na tehniške in organizacijske inovacije ter njihov neposredni vpliv na sposobnost razvoja in uvedbe novih izdelkov na trg in donosnost podjetja. Doktorska disertacija je omejena na podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete Raziskava proizvodne dejavnosti v Evropi (EMS). Naše analize so bile opravljene z naprednimi statističnimi metodami. Pregled literature je pokazal, da inovacije niso dovolj raziskane, še posebej to velja za merjenje organizacijskih inovacij. Raziskave so pokazale, da proizvodna podjetja, ki so pogosteje sposobna uporabljati inovacijske koncepte na srednjem ali celo visokem nivoju, praktično ne proizvajajo enostavnih izdelkov. V skupini šestih identificiranih vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti obstajata dva, ki močno vplivata na razvoj novih izdelkov in njihovo lansiranje na trg. To sta subjekt sodelovanja (sodelovanje s kupci) in R&R aktivnosti. Obstajajo trije tehnični in kar sedem organizacijskih konceptov, izmed katerih večina močno vpliva na sposobnost razvoja in lansiranja novih izdelkov na trg.
Keywords: inovacije, tehniške inovacije, organizacijske inovacije, inovacijska učinkovitost, vplivni dejavniki, povezanost vplivnih dejavnikov, anketa, opisna statistika, korelacija, regresija
Published in DKUM: 10.06.2019; Views: 2028; Downloads: 285
Full text (4,76 MB) |
10. Nekateri rezultati o povezanosti in neodvisnih množicah v produktih grafovTjaša Paj Erker, 2018, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava nekatere rezultate na grafovskih produktih.
V uvodu bomo na kratko predstavili vsebino doktorske disertacije in ponovili nekatere osnovne pojme teorije grafov, ki jih bomo uporabljali v nadaljevanju.
Prva tema, ki jo bomo predstavili so neodvisne množice v direktnem produktu.
Govorili bomo o velikosti in strukturi največjih neodvisnih množic v direktnem
produktu. Najprej bomo predstavili pomembnejše znane rezultate, nato pa bomo
pokazali, da ima direkten produkt lihe poti in poljubnega grafa, ter direkten produkt sodega cikla in poljubnega grafa največjo neodvisno množico, ki je unija dveh pravokotnikov. Ugotovili bomo, da obstajajo v direktnem produktu sode poti in poljubnega grafa največje neodvisne množice, ki so lahko tudi drugačne oblike ter zapisali natančno karakterizacijo teh največjih neodvisnih množic. Zapisali bomo zadostni pogoji za drevesa, da ima direkten produkt drevesa in poljubnega grafa največjo neodvisno množico
oblike dveh pravokotnikov.
V nadaljevanju bomo raziskali posplošeno 3-povezanost v kartezičnem produktu
grafov. Prikazali bomo več naravnih načinov, kako dobiti 3-presečno
množico S, pri kateri nam graf razpade na vsaj tri komponente. Nato
bomo dokazali, da je eden izmed teh načinov vedno optimalen, če sta G in H
2-povezana grafa na vsaj šestih vozliščih. Tako dobimo natančno vrednost posplošene 3-povezanosti kartezičnega produkta dveh 2-povezanih grafov na vsaj
šestih vozliščih.
Na koncu se bomo ukvarjali z vprašanjem o zgornji meji najmanjšega diametra
krepko orientiranega krepkega produkta. Določili bomo natančno vrednost
najmanjšega diametra krepkega produkta dveh poti.
Keywords: direktni produkt, kartezični produkt, krepki produkt, neodvisna
množica, povezanost, posplošena povezanost, diameter, krepka orientacija
Published in DKUM: 11.12.2018; Views: 1549; Downloads: 159
Full text (603,74 KB) |
