Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Čezmejne transakcije znotraj podjetja med povezanimi strankami se imenujejo transferne cene. Transferne cene so praksa določanja cene, po kateri bi moral biti prenos blaga ali storitev med povezanimi gospodarskimi subjekti v različnih državah. Transferne cene vplivajo na davke, izplačane plače, carine, tarife, prometne davke, davke na dodano vrednost, okoljske davke in druge državne pristojbine. Zmanjšanje davkov na dobiček podjetja je lahko občasno v nasprotju z drugimi cilji, ki jih najvišje vodstvo podjetja želi doseči s transfernimi cenami. Podjetja pogosto izkoriščajo mehanizem transfernih cen, da bi se izognila previsokim plačilom davkov v nekaterih državah. Za zmanjšanje svojih davčnih računov lahko podjetje uporabi transferne cene tako, da prijavi več dohodka v državah z nizkimi davki in manj dohodka v državah z visokimi davki. Pri tem je potrebno dobro preučiti davčno zakonodajo držav, saj davčni zakoni različnih držav omejujejo transferne cene, ki podjetja lahko uporabijo. Na splošno se uporabljajo številni pristopi transfernih cen. Pristop, ki ga podjetja uporabijo je določen z njihovimi politikami ali cilji, ki jih želijo doseči. Smernice OECD delijo metode oblikovanja transfernih cen v dve skupini in sicer v tradicionalne transakcijske metode in metode transakcijskega dobička. V zadnjih letih so postale transferne cene predmet zanimanja številnih teoretikov in regulatornih organov, tako zaradi ugotavljanja njihovih učinkov na poslovanje, kot tudi zaradi možnosti izkoriščanja davčnih utaj. Osnove za delovanje transfernih cen podajajo smernice OECD, ki jih podrobneje razčlenjujejo nacionalni davčni zakoni in predpisi za njihovo uporabo. Smernice OECD obravnavajo vse relevantne subjekte, okoliščine in pogoje za oblikovanje transfernih cen, identifikacijo in razlago metodologije za oblikovanje transfernih cen ter zagotavljanje objektivnih dokazov o uporabi načela neodvisnosti. Vse to smernice proučujejo z namenom uporabe zakonskih predpisov na področju določanja transfernih cen in preprečevanja davčnega izogibanja. Namen tega prispevka je preučiti dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje in izbiro metod transfernih cen. Matične ali hčerinske družbe morajo pri določanju transfernih cen upoštevati dejavnike, ki so si med seboj različni in pomembno vplivajo na odločitev podjetja glede poslovanja v določeni državi ter na politiko podjetja pri določanju transfernih cen. Dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje transfernih cen lahko razvrstimo v štiri skupine in sicer: pravni dejavniki, politični in socialni dejavniki, zunanji dejavniki in notranji dejavniki. Omenjeni dejavniki pomembno vplivajo na to katero izmed petih znanih metod bo organizacija uporabila za oblikovanje transfernih cen pri svojem poslovanju. Da bi dosegli zastavljene cilje smo v raziskovalnem delu naloge izvedli kratek vprašalnik z organizacijami, ki uporabljajo transferne cene. Pridobljeni podatki s pomočjo vprašalnika nam dajejo vpogled v uporabo transfernih cen v organizacijah. S pomočjo pridobljenih podatkov smo v raziskovalnem delu preverili zastavljene hipoteze, ter primerjali z raziskavo pridobljene podatke s podatki že izvedenih raziskav na tem področju.
Ključne besede: Transferne cene, metode transfernih cen, dejavniki transfernih cen, čezmejne transakcije, povezane osebe.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala prikrita izplačila dobička in davčne posledice, kar je razloženo in prikazano s praktičnimi primeri ter opredeljeno z zakoni. Podrobneje so opisani navidezni pravni posli v davčnih zadevah s praktičnimi primeri, prav tako so v nalogi opredeljene povezane osebe in poslovanje med povezanimi osebami. Predstavljeni so tudi zakoni in načela za določanje transfernih cen ter obdavčitve prikritih izplačil dobička in davčne posledice. V zadnjem delu naloge je podrobno predstavljena analiza sodb Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s področja prikritega izplačila dobička in navideznih pravnih poslov. V obravnavanih sodbah gre za nepravilnosti predvsem zaradi neupoštevanja davčnih predpisov in izogibanja davčnim obveznostim. Največ je bilo obravnavanih sodb v Slovenji med povezanimi osebami, pri katerih je šlo za sklepanje navideznih pogodb in drugih pravnih poslov, katerih se nepovezane osebe sploh ne bi lotile.
Ključne besede: Prikrito izplačilo dobička, navidezni pravni posli, davčni odtegljaj, povezane osebe, transferne cene, analiza sodb.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1360; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: V nalogi smo obravnavali enega izmed sistemov poslovanja z denarnimi sredstvi, to je združevanje denarnih sredstev, s katerim lahko skupine družb ustvarijo pomembne finančne prihranke. Osredotočili smo se na davčne ugodnosti in tveganja, ki lahko nastopijo ob vpeljavi takšnega sistema v skupini družb nastopijo. Seveda davčne posledice redkokdaj odvrnejo skupino družb od vzpostavitve sistema združevanja denarnih sredstev, saj so pri takšnih projektih na prvem mestu vedno poslovni cilji in uspehi, vendar pa lahko davčne posledice pomembno vplivajo na končno strukturo združevanja denarnih sredstev. Posledično je potrebno upoštevati davčne učinke pri vzpostavitvi združevanja denarnih sredstev, saj v nasprotnem primeru prihranki iz tega naslova morda ne bodo optimalni. V nalogi smo predstavili davčne učinke združevanja denarnih sredstev v nekaterih evropskih državah kot tudi v Sloveniji.
Ključne besede: združevanje denarnih sredstev, davčna zakonodaja, magistrska naloge, davki, povezane osebe, obresti
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1483; Prenosov: 238
Celotno besedilo (988,64 KB)

Opis: Nastanek prvih multinacionalnih družb povezujemo z obdobjem kolonializma v 16. stoletju. Družbe, kot je bila Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ena prvih delniških družb na svetu, so pospešeno začele trgovati z družbami v kolonijah. V obdobju po prvi svetovni vojni so bila multinacionalna podjetja v večini industrijska podjetja in to je tudi obdobje, ko se je izoblikoval sedanji sistem obdavčitve pravnih oseb. Če je bilo takrat relativno enostavno obdavčiti takšno multinacionalno družbo po načelu obdavčitve po viru, pa je danes v obdobju intenzivno globaliziranega in digitaliziranega sveta to vse prej kot enostavno. Če je v začetku globalizacije za države in gospodarske družbe bil največji izziv preprečiti dvojno obdavčenje, se v sedanjem času vedno bolj pojavlja težava zaradi neučinkovitega sistema obdavčitve gospodarskih družb in hkrati težnja po izgradnji davčnega sistema, ki bi zagotovil plačevanje davčne obveznosti tam, kjer dobiček dejansko nastaja. V želji po pravični porazdelitvi davčnega prihodka med države, v katerih poslujejo povezane osebe, je bil izoblikovan sistem pravil o transfernih cenah, pri razvoju katerega je imela veliko vlogo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Oblikovala je Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki jih je večina razvitih držav implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Temu je sledila tudi Slovenija. Prvi del diplomskega dela tako obravnava zgodovino transfernih cen, smernice OECD in ureditev transfernih cen v Sloveniji. V EU se je problematika o obdavčitvi pravnih oseb začela obravnavati že v 60. letih prejšnjega stoletja. Z vzpostavitvijo enotnega trga je problem dvojnega obdavčevanja postal ključna ovira za njegovo nemoteno delovanje. Tako se je v 90. letih prejšnjega stoletja glavnina pozornosti delovanja EU usmerjala v odstranjevanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga. Aferi »LuxLeaks« in »Panama Papers« pa sta pokazali, da mednarodni sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki temelji na načelih, ki so bila izoblikovana v povsem drugačnih okoliščinah pred skoraj sto leti, čeprav s »korekcijami«, ni več učinkovit v sedanjih okoliščinah globalno digitaliziranega sveta, v katerem je prisotna tudi močna davčna konkurenca med državami. To je uvidela tudi EU, ki si je zastavila ambiciozne cilje v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu in na tej podlagi leta 2016 predstavila paket ukrepov zoper izogibanje davkov. Eden ključnih ukrepov je vzpostavitev sistema, ki bi temeljil na konsolidirani davčni osnovi. Sistem bo upošteval celotni prihodek večnacionalne družbe kot celote, nato pa po vnaprej znani formuli razdelil davčne prihodke med države, kjer je družba dejansko opravljala poslovne aktivnosti in dejansko ustvarjala dobiček. Želja EU kot tudi OECD in njenega programa BEPS je torej reformirati mednarodni davčni sistem in izgraditi takšnega, ki bo izničil učinke agresivnega davčnega načrtovanja ter omogočil, da se dobiček obdavči v državi, kjer dejansko nastaja. Drugi del diplomskega dela tako obravnava transferne cene kot izziv davčne politike EU, preusmeritev dobička večnacionalnih družb v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem, finančne učinke takšnih ravnanj na proračune držav članic, predstavlja pa tudi sheme agresivnega davčnega načrtovanja in ukrepe EU za preprečitev erozije davčne osnove in preusmeritve dobička.
Ključne besede: transferne cene, povezane osebe, večnacionalne družbe, davčna politika EU, agresivno davčno načrtovanje, erozija davčne osnove, preusmeritev dobička, OECD, BEPS, ukrepi proti izogibanju davkov
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2148; Prenosov: 258
Celotno besedilo (3,30 MB)

Opis: Pri odločanju o ustanovitvi podjetja kot kasneje pri investicijah, so lastniki pogosto v dilemi ali za financiranje uporabiti dražji, lastniški kapital ali posojilo. Zaostrovanje kreditnih pogojev ter gospodarska stagnacija silita podjetja k povečanemu zadolževanju s strani družbenikov, ki je neke vrste alternativa zadolževanja. Tovrstno financiranje s posojili med povezanimi osebami je zaradi zakonskih pomanjkljivosti in davčne konkurence med državami tudi ugodnejše, saj so obresti davčno priznan odhodek, ki znižuje davčno osnovo, dividende pa ne. Pri tem so davčni organi pozorni predvsem na to, po kakšni obrestni meri se posojilo odobri. Le-ta mora biti primerljiva tržni. S pravili tanke kapitalizacije skušajo zaščititi državni prihodek, ki se zmanjšuje zaradi prenašanja dobičkov med podjetji. Evropska Unija glede tanke kapitalizacije definira samo smernice, ostalo pa je v rokah nacionalnih organov. Slovenska pravila so se skozi zgodovino ZDDPO le malo spremenila, model pa ostaja enostaven, temelječ na fiksnem razmerju med kapitalom in dolgom. Ob tem moramo preveriti, ali ima oseba, ki se smatra za povezano, vsaj 25 % delež v kapitalu. Določbe o tanki kapitalizaciji v veliki meri ne dosegajo namena, kar se tiče omejevanja dolga in lupljenja dobička. Zlasti vnaprej predpisano, fiksno razmerje omogoča podjetjem, da že vnaprej planirajo optimalno sestavo sredstev in obveznosti. Z analizo rezultatov smo prišlo do spoznanj, da slovenska davčna zakonodaja z ukrepi tanke kapitalizacije ni dosegla boljše kapitalske strukture podjetij. Notranja zadolženost podjetij od leta 1997 se je povečevala, kar gre pripisati gospodarskemu stanju, povečanju odprtih terjatev in manjšemu zanimanju imetnikov kapitala za vlaganje.
Ključne besede: lastniško financiranje, dolžniško financiranje, davčna optimizacija, ukrepi za preprečevanje izogibanja plačilu davkov, povezane osebe, davčni ščit, tanka kapitalizacija, kapitalska struktura
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 1934; Prenosov: 284
Celotno besedilo (1,72 MB)