SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
SODOBNI POUK SLOVENŠČINE OB UPORABI INTERAKTIVNE TABLE
Mateja Pučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Pri pouku so učitelji vedno uporabljali učna sredstva in pripomočke. V različnih zgodovinskih obdobjih se je v šolah pojavljala različna izobraževalna tehnologija, ki je odražala trenutno stopnjo razvoja znanosti, tehnologije in tehnike. Zadnje stoletje je na področje vzgoje in izobraževanja prineslo vrsto tehničnih pripomočkov: od filma prek radia in televizije do računalnika in interaktivne table. Vzporedno s pojavljanjem sodobnih učnih sredstev in pripomočkov pa se je začelo tudi raziskovanje njihovih učinkov. Pri sodobnem poučevanju je uvajanje novosti nujno potrebno za kvaliteten pouk. Inovacije predstavljajo izziv dosedanjemu sistemu izobraževanja in vzgoje in so poleg učiteljeve in učenčeve ustvarjalnosti najpomembnejši dejavniki razvoja in prihodnosti pouka. Ugotovljeno je, da pozornost učencev in obseg informacij narašča, če učitelj poleg govora pri pouku uporablja tudi slike, zvok in animacije. Pouk, izveden z več mediji, je torej kakovostnejši od pouka, pri katerem učitelj le govori in opisuje stvari. Ob uporabi učnih sredstev so učenci dodatno motivirani in pripravljeni za delo, s tem pa dosegamo tudi povečano aktivnost pri doseganju določenih ciljev. Interaktivna tabla je orodje, ki med učno uro omogoča pisanje s svetlobnim črnilom, raziskovanje po internetu, dostop do datotek na računalniku, uporabo najrazličnejših avdio, video teh drugih elektronskih gradiv in še mnogo več. To je nova tehnologija, ki združuje interaktivno tablo, računalnik in projektor. Uporaba interaktivne table daje motivacijski zagon tako učiteljem kot učencem, pri pouku ne gre le za poučevanje, temveč dejansko skupno učenje. Zavedati pa se moramo, da doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev ni bilo nikoli v prvi vrsti odvisno od tehničnih sredstev, temveč predvsem od kvalitete didaktično-metodične obdelave učne vsebine in postopkov. Še tako kvalitetno učno sredstvo pa ne bo doseglo svojega namena, če ga učitelj, ki ga uporablja, ne povezuje v izbrane učne metode.
Ključne besede: interaktivna tabla, učna sredstva, učni pripomočki, sodobno poučevanje, informacijska tehnologija, komunikacijska tehnologija, pouk slovenščine
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 4106; Prenosov: 573
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

2.
BRALNI INTERESI IN BRALNA MOTIVACIJA UČENCEV V OSNOVNIH ŠOLAH NA PODROČJU VZHODNE ŠTAJERSKE
Irena Grašič Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava bralne interese in bralno motivacijo učencev v osnovnih šolah na področju vzhodne Štajerske. Temelji na teoretičnih spoznanjih, dokazanih s praktičnimi izsledki in podkrepljenih z izvedbo ankete ter njeno analizo. Slednja govori o tem, kakšna bralna motivacija se uporablja in izvaja pri otrocih od rojstva do konca osnovne šole. Bralni interesi so v današnji družbi zelo različni. Odvisni so predvsem od okolja, v katerem posameznik živi, motivacije, ki jo dobi za branje, in tudi od vzgoje v otroštvu. Dejstvo je, da so za otrokov bralni razvoj potrebni že starši, ki otroku posredujejo prvi vtis o branju in knjigah ter mu le-te tudi približajo. Prvo pomoč dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in vseh ljudi, ki se gibljejo ob otroku, ko odrašča, in sicer od staršev, vrstnikov ter okolice. Šele kasneje pridejo na vrsto učitelji - kot strokovni delavci, ki so za to izobraženi. Rezultati izvedenega anketiranja učencev so pokazali, da učenci v šolah, kjer sem izvedla anketo (tako v šoli kot v prostem času) zelo malo berejo. Učenci svoj prosti čas raje izkoristijo za ukvarjanje z računalnikom in gledanje televizije, redki pa se raje, kot da bi posegli za kakšnim dobrim čtivom, ukvarjajo s športom. Na drugi strani pa izjave učiteljev dokazujejo, da se trudijo branje učencem čim bolj približati in jim vzbuditi zanimanje zanj, in sicer z aktivnimi učnimi metodami dela ter motivacije pri pouku slovenščine.
Ključne besede: Ključne besede: bralni interesi, bralna motivacija, pouk slovenščine v OŠ, učni cilji za izboljšanje zanimanja za branje, starši, učitelji, šola.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3292; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (714,10 KB)

3.
Slovenščina - jezikovno-kulturna vez avstrijske Štajerske s Slovenijo
Anemari Maherl Küssner, 2010, diplomsko delo

Opis: Obmejna področja ob slovensko-avstrijski meji so poseben prostor, kjer se prepletata različni kulturi in jezika. Sodelovanje med državama poteka na različnih gospodarskih in političnih področjih, nas pa je v diplomskem delu zanimalo, koliko pozornosti državi posvečata slovenskemu jeziku in medsebojnim odnosom. Najplodnejša oblika sodelovanja med šolami omenjenih držav so šolska partnerstva, in sicer jih največ zasledimo na območju Deutschlandsberga, Lipnice, Vrbna in avstrijske Radgone. Sklepanje partnerstev je najpogostejše med osnovnimi in glavnimi šolami, stiki partnerskih šol pa so bili vzpostavljeni v precej različnih letih. Prve stike zasledimo že leta 1986, intenzivnejše naraščanje števila partnerskih šol pa je opaziti po letu 2004. Najpogostejše aktivnosti šolskih partnerstev so enodnevne ekskurzije in obiski prireditev v Avstriji in v Sloveniji, redkejša aktivnost so izmenjava učencev, večdnevne ekskurzije in jezikovni tedni. Najpomembnejše teme, vsebine in cilji čezmejnih aktivnosti so vzpostavitve stikov, srečanja in izmenjave s slovenskimi ljudmi oziroma slovensko kulturo in jezikom. S primerjavo šolskih sistemov omenjenih držav ugotovimo, da se le-ta v določenih segmentih bistveno razlikujeta. Položaj pouka slovenskega jezika na avstrijskih šolah se bistveno ne spreminja, šole ohranjajo približno enako število udeležencev tečaja. Večina šol ponuja začetni tečaj slovenskega jezika, redke nadaljevalnega. Pouk slovenskega jezika po večini predstavlja izbirni predmet, na redkih šolah obvezni izbirni predmet. Pri pouku slovenskega jezika uporabljajo učitelji veliko pripomočkov, ki jih sestavijo sami, in posamezne učbenike. Za izboljšanje položaja slovenskega jezika na avstrijski Štajerski so v veliki meri zaslužni sodelavci Kulturnega društva Člen 7, ki se borijo za v državni pogodbi utemeljene pravice. V nadaljevanju diplomskega dela smo primerjali partnerstvi Osnovne šole Apače in Osnovne šole Sladki Vrh, kjer smo ugotovili razlike predvsem v kvaliteti medsebojne komunikacije udeležencev in v različni stopnji vključenosti učencev v aktivnosti. V okviru partnerskih šol in pouka slovenskega jezika se izvajajo tudi kompleksnejše aktivnosti, kot so jezikovni tedni in večdnevna srečanja, ki služijo kot vzpodbuda k zgodnjemu učenju tujega jezika.
Ključne besede: Šolsko partnerstvo, pouk slovenščine na avstrijski Štajerski, jezikovni teden, Pavlova hiša, Kulturno društvo Člen 7.
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2052; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (15,85 MB)

4.
OBRAVNAVANJE RAZLIČNIH ZVRSTI JEZIKA V NEUMETNOSTNIH BESEDILIH PRI POUKU SLOVENŠČINE V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Iris Hamler, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Obravnavanje različnih zvrsti jezika v neumetnostnih besedilih v tretjem triletju osnovne šole (poudarek na narečju in interesnih govoricah) so v uvodu predstavljene zvrsti in snopi zvrsti, kjer smo izpostavili socialne zvrsti jezika. Le-te delimo na knjižni in neknjižni jezik. Knjižni jezik se deli še na zborni in na splošno- ali knjižnopogovorni jezik, neknjižni jezik pa na pokrajinsko pogovorni in na zemljepisna narečja. Poleg vseh socialnih zvrsti smo predstavili še modifikacije osnovnih socialnih zvrsti, t. i. interesne govorice, kot so sleng, žargon in latovščina (argo). Več pozornosti smo namenili slengu, govorici mladih, saj tudi učbeniški kompleti v večji meri pri interesnih govoricah obravnavajo samo sleng. V nadaljevanju diplomskega dela sledi analiza Pouk slovenščine v osnovni šoli, ki je zelo povezan in odvisen od devetletnega osnovnega šolanja (devetletke), njenih ciljev ter organizacijskih in vsebinskih sprememb. Pouk slovenščine se tako v osnovni šoli deli na tri triletja. V I. triletje spadajo 1., 2. in 3. razred, v II. triletje 4., 5. in 6. razred, v III. triletje pa 7., 8. in 9. razred. Posvetili se bomo pouku slovenščine v tretjem triletju (torej v 7., 8. in 9. razredu) osnovne šole, torej tudi obravnavi splošnih, funkcionalnih in izobraževalnih ciljev pri obravnavi neumetnostnih besedil tega triletja. Pri pouku slovenščine je potrebno upoštevati tudi naloge in cilje sodobnega jezika, ki temeljijo na sporazumevalni zmožnosti učencev, zato nas zanima, v kolikšni meri so zmožni tvoriti in sprejemati različna besedila glede na različne okoliščine, namen in vsebino. Pri pouku slovenščine prav tako ne smemo pozabiti na didaktična načela kot osnovne smernice, ki vplivajo na izbiro celotnega učnega procesa in nas opozarjajo na bistvene značilnosti uspešnega pouka ter nas svarijo pred različnimi pomanjkljivostmi v poučevanju. Jedro diplomskega dela temelji na predstavitvi vseh učbeniških kompletov za pouk slovenščine v tretjem triletju in na preučevanju ter analizi le-teh pri obravnavi različnih zvrsti jezika v neumetnostnih besedilih v tretjem triletju osnovne šole. Predstavljeni so učbeniški kompleti HURA ZA SLOVENŠČINO! (DZS), SLOVENŠČINA (Mladinska knjiga) in SLOVENŠČINA ZA VSAKDAN IN VSAK DAN (Rokus). Pregled učbeniških kompletov temelji na obravnavi različnih (socialnih) zvrsti jezika, s poudarkom na narečju in interesnih govoricah. Pri obravnavi narečja lahko iz učnega načrta razberemo dvojno vlogo le-tega: na eni strani je narečje kot izhodišče za usvajanje knjižnega jezika, na drugi pa gre za usvajanje narečja kot socialne zvrsti. Namen diplomskega dela je predstaviti socialne zvrsti jezika in zastopanost le-teh tako v učnem načrtu kot v učbeniških kompletih za tretje triletje osnovne šole in hkrati ugotoviti, ali se določeni učbeniški kompleti dovolj posvečajo omenjeni tematiki oziroma ali se skladajo s tem, kar predvideva učni načrt. Pomembno je tudi ugotoviti, katere vrste nalog so pri preučevanju omenjene tematike predvidene (naloge zaprtega tipa, naloge polodprtega tipa ali naloge odprtega tipa) in koliko je teh nalog. Poleg omenjene analize učbeniških kompletov bomo s pomočjo ankete poskušali ugotoviti, kaj o zastopanosti socialnih zvrsti v učbeniških kompletih in skladnosti le-teh z učnim načrtom menijo učitelji slovenščine petih različnih osnovnih šol. Na podlagi vsebinskega pregleda in analize vseh učbeniških kompletov lahko ugotovimo, da so analizirani učbeniški kompleti skladni z učnim načrtom, torej za obravnavano tematiko uresničujejo z učnim načrtom predpisane vsebine in cilje, vezane na narečje in interesne govorice. Čeprav so učbeniški kompleti skladni z učnim načrtom, je možno opaziti razlike, ki se pojavljajo v vlogi oziroma pomenu, ki jo obravnavani tematiki pripisujejo posamezni učbeniški kompleti.
Ključne besede: Ključne besede: socialne zvrsti, modifikacije socialnih zvrsti, pouk slovenščine v tretjem triletju, učbeniški kompleti, učni načrt.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 3422; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
Projekta 'SLO za poklicne šole' in 'SLO za gimnazije'
Melita Zemljak, Simona Pulko, 2010, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, e-gradiva, pouk slovenščine, projekti, e-izobraževanje
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 825; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Evalvacija nivojskega pouka pri pouku slovenščine v 8. in 9. razredih na osnovnih šolah v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
Marko Lalić, 2012, diplomsko delo

Opis: Mnenja o učni diferenciaciji in individualizaciji pouka ter z njima povezanim nivojskim poukom so že od samega začetka predmet nasprotujočih si mnenj tako pri strokovnjakih kot pri laikih. Nivojski pouk, ki je v veljavi vse od leta 1996, je poskrbel, da proces poučevanja poteka na drugačnem učiteljevem pristopu, na večji učenčevi aktivnosti, povezovanju učnih vsebin in prilagajanju učenčevih individualnih posebnosti. Leta 2006 je bil nivojski pouk kot sistemski ukrep opuščen. Šolam pa je bilo prepuščeno, da pouk organizirajo tako, da bo učencem zagotavljal čim učinkovitejše doseganje učnih ciljev. Pričujoče diplomsko delo Evalvacija nivojskega pouka pri pouku slovenščine v 8. in 9. razredih na osnovnih šolah v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž predstavlja ovrednotenje nivojskega pouka pri pouku slovenščine tako s strani učencev kot učiteljev, ki te učence poučujejo. Zanimajo nas pozitivne kot tudi negativne strani nivojskega pouka pri pouku slovenščine, odnosi in počutje v nivojskih skupinah, doživljanje dela v posameznih nivojskih skupinah. Zanima nas, v kolikšni meri je učiteljevo mnenje, ki poučuje v nivojskih skupinah pri pouku slovenščine odvisno od poučevanja v določeni zahtevnostni ravni nivojskih skupin. V teoretičnem delu diplomskega dela se bomo podrobneje seznanili s posameznimi značilnostmi nivojskega pouka slovenščine in njegovimi posebnostmi, kot so ocenjevanje, vloga učitelja, grupiranje učencev in drugo. V empiričnem delu bomo s pomočjo ankete, ki jo bodo izpolnili učenci in učitelji, analizirali in ovrednotili pouk slovenščine v 8. in 9. razredih na osnovnih šolah A, B, C, Č, D, in E v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Ugotovili smo, da nivojski pouk nudi učencem ugodno okolje za učenje materinščine ter da učitelji slovenščine, ki poučujejo te učence, pozitivno vrednotijo nivojski pouk pri pouku slovenščine, kljub temu, da je nivojski pouk od leta 2006 kot sistemski ukrep opuščen.
Ključne besede: Nivojski pouk, diferenciacija, individualizacija, nivojski pouk pri pouku slovenščine, evalvacija nivojskega pouka, stališča o nivojskem pouku.
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1621; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

7.
ODNOS DIJAKOV DO SLOVENSKEGA JEZIKA
Iris Taferner, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo skupaj tvorita teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavamo pomen slovenskega jezika in pišemo o zgodovinskih dejstvih, ki pričajo o izvoru in razvoju slovenščine. Diplomsko delo temelji na proučevanju odnosa dijakov do maternega jezika, njihovem zanimanju za domač jezik, hkrati pa je poudarek tudi na tem, kakšno vlogo ima slovenščina v smislu narodne identitete, kot tudi, ali slovenščina med srednješolci velja za priljubljen učni predmet ali ne. V raziskavi smo se dotaknili tudi problematike vplivanja drugih kultur, torej kakšne poglede imajo dijaki na slovenski jezik v primerjavi s tujimi jeziki. Empirični del smo predstavili z grafičnimi in s tabelaričnimi prikazi rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki nam je razkril, da se dijaki zavedajo pomena maternega jezika. Naš vzorec so bili dijaki prvih in četrtih letnikov izobraževalnega programa gimnazija, farmacevtski tehnik in kemijski tehnik. Raziskava je razkrila mnenje srednješolcev o tem, kako doživljajo slovenski jezik, v kolikšni meri poznajo in spoštujejo njegovo zgodovino ter cenijo njegovo veljavo. Pokazala se je jezikovna ozaveščenost, ki teži k ohranitvi narodne zavednosti še danes, kajti slovenščina si je izborila svoje mesto tudi pri dijakih, pa čeprav njena priljubljenost v šoli ni postavljena najvišje na lestvici, saj jo večina dijakov dojema za posebno in pomembno za slovenski narod, ker ji je skozi stoletja uspelo obdržati živo rabo. Večina dijakov slovenščino v šoli doživlja kot zahteven jezik, za učenje obsežen, vendar hkrati radi spoznavajo materni jezik, njegovo jezikovno zapletenost in kulturo, iz česar sledi, da dijaki v povprečju kažejo pozitiven odnos do slovenskega jezika.
Ključne besede: dijaki, materni jezik, narodna zavest, tuji jeziki, odnos do jezika, priljubljenost slovenščine, težavnost, književni pouk, jezikovni pouk, izvor slovenščine
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 2623; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE V OSNOVNIH ŠOLAH OBČINE ŠENTJUR
Jože Arbajter, 2013, diplomsko delo

Opis: Družba prihodnosti je informacijska družba, družba znanja. Z uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije se spreminja narava učno vzgojnega procesa. Učitelji so dobili v roke orodje, s katerim lahko učijo drugače, bolj kvalitetno in pokažejo učencem stvari, ki jih prej ni bilo mogoče pokazati. Pojavlja se vprašanje, ali so učitelji dovolj usposobljeni za vključevanje sodobne IKT v pouk. Še pomembnejše je vprašanje, ali nova tehnologija omogoča lažje delo ali je učiteljem le v breme. V diplomskem delu je v empiričnem delu prikazana uporaba IKT-ja pri pouku slovenščine v osnovnih šolah občine Šentjur. Anketirani uporabljajo sodobno IKT in jo vključujejo v pouk slovenščine, kar potrjuje dejstvo, da vsi anketirani uporabljajo pri pouku slovenščine računalnik in ostalo tehnologijo vsaj enkrat do dvakrat tedensko. Kljub razlikam v delovni dobi in starosti učitelji slovenščine v osnovnih šolah v občini Šentjur v večini menijo, da so dovolj osveščeni za vključevanje IKT-ja v učni proces. Poleg tega se udeležujejo izobraževanj s področja IKT-ja. Vendar so vsi enotni, da nobena, tudi najsodobnejša tehnologija, ne more zamenjati učitelja in njegove vloge, ki jo ima pri vzgoji in izobraževanju.
Ključne besede: pouk slovenščine, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), e-šolstvo, informatizacija šolstva, e-asistent
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1021; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE V JAVNI DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI MONTESSORI
Lucija Hebar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo naredili primerjavo med didaktično-metodičnimi značilnostmi pouka slovenščine v javni devetletni osnovni šoli in v osnovni šoli montessori v prvi triadi. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili življenje in delo ustanoviteljice osnovne šole montessori, gospe Marije Montessori, značilnosti te šole in didaktični material ter značilnosti javne devetletne osnovne šole in didaktični material javne osnovne šole. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi in z različnim didaktičnim materialom oziroma različnimi učnimi pripomočki pripeljeta učence do znanja. Primerjavo med obema šolama smo naredili na treh področjih, in sicer primerjave splošnih ciljev predmeta, primerjave minimalnih standardov znanja in primerjave učnih sredstev pri predmetu slovenščina v prvi triadi. Pri primerjavi splošnih ciljev smo ugotovili, da ni nobenih razlik. Pri primerjavi minimalnih standardov znanja smo ugotovili, da obstajajo razlike v številu, v javni devetletni osnovni šoli je več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Največ razlik smo ugotovili pri primerjavi učnih sredstev, do razlik pa prihaja tudi v načinih opismenjevanja. V obeh osnovnih šolah smo opravili tudi hospitacije. Primerjali smo način poučevanja učiteljev in ugotovili velike razlike.
Ključne besede: Pouk slovenščine, javna devetletna osnovna šola, osnovna šola montessori, prva triada, didaktični material, splošni cilji predmeta, minimalni standardi znanja, učna sredstva, hospitacije
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1471; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
UPORABA OBLIK E-IZOBRAŽEVANJA PRI POUKU SLOVENŠČINE NA IZBRANI SREDNJI POKLICNI IN STROKOVNI ŠOLI
Andreja Hlastan, 2015, magistrsko delo

Opis: Informacijska doba s seboj prinaša mnoge hitre in globalne spremembe, med katerimi se številne odražajo tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Ker so današnji učenci rojeni v svet tehnologije, informacij in hitrih sprememb, so zanje značilne nekatere lastnosti, ki jih ločujejo od prejšnjih generacij učencev. Te lastnosti opisujemo s pojmom »generacija y« in jih je treba upoštevati pri pedagoškem procesu v sodobnih šolah. Ena od ključnih rešitev za ta problem je uporaba orodij in oblik e-izobraževanja pri pouku. V magistrskem delu me je zanimalo, kako in koliko se omenjena orodja in oblike e-izobraževanja uporabljajo pri pouku slovenščine na izbrani srednji poklicni in strokovni šoli. Da bi zadostila temu cilju, sem v teoretičnem poglavju magistrskega dela predstavila dosedanja teoretična spoznanja o e-izobraževanju, nato pa sem se posvetila empirični raziskavi trenutnega stanja uporabe orodij in oblik e-izobraževanja na konkretni srednji šoli in tako izvedla študijo primera med dijaki izobraževalnih smeri Strojni tehnik, Elektrotehnik in Tehnik računalništva ter med njihovimi profesorji slovenščine. Kot praktični doprinos raziskave je bilo v sodelovanju s profesorico slovenščine na izbrani srednji poklicni in strokovni šoli in štirimi dijaki izobraževalne smeri Računalniški tehnik izdelano tudi e-gradivo na temo slovenske moderne. E-gradivo je objavljeno na spletu in tako dostopno vsem dijakom, profesorjem in drugim obiskovalcem, ki jih predstavljena tema zanima.
Ključne besede: Informacijska družba, generacija y, e-izobraževanje, pouk slovenščine, e-gradivo.
Objavljeno: 16.02.2015; Ogledov: 602; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici