| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obisk pokopališča kot primer pouka izven učilnice pri predmetih spoznavanje okolja in družba
Jelka Juteršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je način poučevanja, ki podpira učence pri samostojni izgradnji znanja, pri čemer se razvijajo učenčeve intelektualne sposobnosti, njihovo razumevanje snovi pa se poglablja. Učenci so pri delu bolj motivirani, imajo večjo željo po učenju, zaradi interakcije s sošolci se krepijo tudi njihove sodelovalne veščine. Ravno takšen način poučevanja spodbujata učna načrta spoznavanja okolja in družbe. Del izkustvenega učenja je metoda pouka izven učilnice. Takšen pouk uresničuje učne cilje, ki so v učilnici težje izvedljivi, a predstavlja nekaj dodatnega dela za učitelja. Z njegovo pomočjo lahko dobijo učenci boljši vpogled v družbeno, kulturno in naravno okolje, kar vodi k boljšemu razumevanju le-tega. Kraj, kjer lahko učenci spoznavajo tako družbeno, kulturno kot naravno okolje, je lahko tudi pokopališče. Namen magistrske naloge je predstaviti pokopališče na podlagi izkustvenega učenja in pouka izven učilnice kot kraj, kjer lahko uresničimo mnogo učnih ciljev iz učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja in družba. Načrtovali smo nabor različnih aktivnosti od 1. do 5. razreda devetletne osnovne šole, ki se lahko izvajajo na pokopališču. Izdelali smo primer ekskurzije, ki jo lahko izvedemo v 3. razredu devetletne osnovne šole, in sicer na pokopališče Pobrežje v Mariboru.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, ekskurzija, pokopališče
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 143; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

2.
Kulturni dnevnik na primeru mesta velenje
Jerneja Jovan, 2020, magistrsko delo

Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki se je uveljavil v Mariboru. Njegov glavni namen je izobraziti osnovnošolce na področju kulture. Učenci v sklopu projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, spoznavajo poklice, ki so povezani z obiskanimi ustanovami, in se udeležujejo delavnic na izbrano tematiko. Način poučevanja učencev izven učilnice ima številne prednosti, kot so na primer več gibanja, ki ga današnji otroci zaradi prekomernega sedenja potrebujejo, pridobivanje informacij z lastnimi izkušnjami in uporaba različnih čutil, učenje v realnih okoliščinah, ki prinaša boljše pomnjenje pridobljenega znanja in mnoge druge. Pozitivni učinki pouka izven učilnice so nas spodbudili k načrtovanju dejavnosti in oblikovanju programa Kulturnega dnevnika na primeru mesta Velenje za učence od 1. do 5. razreda. Načrtovane dejavnosti smo povezali s cilji, ki jih predvidevata učna načrta za spoznavanje okolja in družbe. Učenci skozi načrtovane dejavnosti spoznavajo šolsko okolico, kjer se tudi orientirajo, različne ustanove in njihovo delovanje ter spremembe, ki so skozi čas nastale v Velenju. Seznanijo se z gospodarsko razvitostjo mesta in se srečajo z mladimi podjetniki Šaleške doline. Obiščejo tudi dom za varstvo odraslih, društvo za zaščito živali in društvo, ki se bori proti nasilju. Za nekatere vsebine smo pripravili tudi delovne liste.
Ključne besede: pouk izven učilnice, spoznavanje okolja, družba, Kulturni dnevnik, Velenje
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 174; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

3.
Primeri ekskurzij na kmetijah goričkega pri pouku spoznavanja okolja
Anja Kisilak, 2020, magistrsko delo

Opis: Kmetija je primeren prostor tudi za učenje, kar ugotavljamo v našem magistrskem delu, kjer smo načrtovali ekskurzije na šest kmetij na Goričkem. Ekskurzija je ena izmed možnosti, kako lahko učencem približamo kmetijo na neposreden, aktiven in izkustven način, hkrati pa zadovoljimo tudi njihovo potrebo po gibanju in raziskovanju nečesa novega. V teoretičnem delu smo tako opisali značilnosti aktivnega pouka, izkustvenega učenja ter pouka izven učilnice, med katerega spada tudi ekskurzija. Opredelili smo vpetost ekskurzije v učni načrt spoznavanja okolja ter opisali značilnosti učnih kmetij in kmetij na Goričkem. V empiričnem delu smo pregledali učni načrt spoznavanja okolja ter poiskali tiste cilje in vsebine, ki bi jih lahko realizirali na kmetiji. Prav tako smo pregledali priročnike za učitelje spoznavanja okolja z vidika predlaganih načinov realizacije kmetije. Ugotovili smo, da se pogosto predlaga obisk kmetije, saj učenci v realni situaciji najlažje usvojijo določeno znanje, le-to pa bo trajnejše. V praktičnem delu smo tako natančno načrtovali ekskurzije na kmetije in vsako pripravo razdelili na tri dele: uvodni del v učilnici, izvedbeni del na kmetiji ter evalvacijo zopet v učilnici. Dejavnosti smo načrtovali na način, da bi bili učenci deležni čim več konkretnih izkušenj. Vsako pripravo dopolnjujejo tudi priloge z opisi aktivnosti in izdelanimi delovnimi listi.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, ekskurzija, kmetija
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 224; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (8,38 MB)

4.
Kmetija kot avtentično učno okolje pri spoznavanju okolja
Nastja Gregorec, 2019, magistrsko delo

Opis: Kako na zanimiv način uresničiti cilje predmeta spoznavanja okolja? Kako jim približati kmetijo in jo predstaviti kot nekaj nujnega, dobrega in koristnega? To se učenci najlažje naučijo v realni situaciji na kmetiji, ko primejo rastline v roke, pobožajo živali in se preizkusijo v različnih delih. V magistrskem delu najprej opredeljujemo predmet spoznavanja okolja, ki ga obravnavajo učenci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter natančneje pregledamo cilje, povezane s kmetijstvom. Za doseganje ciljev lahko uporabimo različne strategije, tudi strategije odprtega pouka, med katerimi je pouk izven učilnice. Terensko delo je eden izmed načinov, kako lahko izvedemo pouk v naravi. Pouk v naravo smo uporabili v praktičnem delu, kjer smo ga natančneje opisali. Namen praktičnega dela je bil oblikovati različne dejavnosti za učence prve triade na kmetiji, ki sledijo ciljem predmeta. S tem bi olajšali organizacijsko pripravo učiteljem. Eno izmed dejavnosti smo natančneje načrtovali, izvedli in evalvirali. Ugotovili smo, da so učenci nad dejavnostmi na kmetiji navdušeni, radi sodelujejo in so radi izven učilnice. Učenje na kmetiji je v tujini že pogosta praksa, zato smo nekaj primerov dejavnosti tudi prevedli.
Ključne besede: spoznavanje okolja, kmetija, pouk izven učilnice, avtentično učenje, terensko delo
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 605; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (167,69 MB)

5.
Poznavanje koncepta šole v naravi in prispevek učitelja k izvedbi in organizaciji šole v naravi
Miša Mlakar, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji poznajo Koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, raziskati mnenje učiteljev o lastnem prispevku h kakovostni organizaciji šole v naravi, motive učiteljev za sodelovanje in ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev o pomenu šole v naravi za otrokov celostni razvoj. V raziskavo je bil vključen 101 učitelj razrednega pouka in predmetni učitelj iz koroške in osrednjeslovenske regije, ki ima izkušnjo s sodelovanjem v šoli v naravi. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS Statistic 22. V raziskavi sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati raziskave so pokazali, da je povprečna starost učiteljev, udeleženih v raziskavi, med 44 in 46 let in da 69,6 % učiteljev razrednega pouka ni usposobljenih za poučevanje licenciranih športnih vsebin ter da je 57,8 % učiteljev primerno usposobljenih za poučevanje športnih vsebin. Učitelji dobro poznajo koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, ki zajema tudi načela in vzgojno-izobraževalne cilje šole v naravi. Za sodelovanje v šoli v naravi se odločajo, ker se čutijo odgovorne, samoiniciativne in organizacijsko sposobne osebe. Zavedajo se, da z dobrim pristopom, odnosom, spretno predajo znanj v naravi pomagajo pri celostnem razvoju otroka. Rezultati kažejo, da se sicer obe skupini čutita kompetentni za izvajanje športnih in naravoslovnih vsebin ter poučevanje smučarskih in plavalnih tečajev, a obstajajo manjše statistično značilne razlike.
Ključne besede: profesorji, športna dejavnost, pouk izven učilnice, celosten razvoj otroka
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 927; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (893,00 KB)

6.
Poučevanje izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v prvem razredu na področju Goričkega
Monika Tušek, 2018, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako pogosto in na kak način se učitelji prvih razredov pri predmetu spoznavanje okolja na področju Goričkega poslužujejo pouka zunaj učilnice. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del se razdeli na pedagoško-didaktični, psihološki in geografsko zgodovinski sklop. V pedagoško-didaktičnem sklopu bomo predstavili predmet spoznavanje okolja in podrobneje opisali teorijo v povezavi z izkustvenim učenjem. V sam opis so zajete metode, faze, načela, cilji, okoliščine in vodenje izkustvenega učenja. V nadaljevanju bomo opisali tudi pouk na prostem in se pri tem osredotočili tudi na prednosti in slabosti tovrstnega pouka. Psihološki sklop je namenjen grobemu opisu obdobju srednjega otroštva. Geografsko-zgodovinski sklop pa se navezuje na pokrajino Goričko, ki se nanaša na praktični del magistrske naloge. V empiričnem delu magistrske naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila izvedena po goričkih osnovnih šolah, v katero je bilo zajetih deset učiteljev, ki poučujejo prvi razred. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, na kak način in kako pogosto se učitelji poslužujejo pouka zunaj učilnice pri predmetu spoznavanje okolja in kakšne pozitivne učinke tovrstni pouk doprinese učencem. Prav tako smo raziskali in analizirali potrjene učbeniške komplete prvih razredov za predmet spoznavanje okolja in proučili, v kolikšni meri so zastopane in predlagane dejavnosti za izvajanje pouka zunaj učilnice. Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da se učitelji prvih razredov poslužujejo poučevanja izven učilnice vsaj enkrat na teden. Navajajo, da ima tovrstni pouk pozitivne učinke na učence v smislu boljše zapomnitve snovi – trajnejšo znanje, uporaba in izraba učenčevih čutil, v ospredje pa so izpostavili tudi povečano motivacijo pri učencih. Učitelji imajo na splošno pozitiven odnos do poučevanja izven učilnice, saj je za učence bolj zanimivo, boljša zapomnitev, pridobivanje izkušenj in drugo. Rezultati nakazujejo, da se učitelji v primeru slabega vremena ne odločajo poučevati zunaj, obenem pa polovica vprašanih trdi, da šolska okolica v njihovih krajih ni primerna za pouk izven šolskih klopi. Na podlagi empiričnih rezultatov smo v praktičnem delu magistrske naloge izdelali primer modela za pouk zunaj učilnice v prvem razredu pri predmetu spoznavanje okolja. Učni model je pripravljen na način, da ga lahko učitelji prakticirajo izven učilnice, s čimer smo želeli nagovoriti učitelje, da je izkustveno učenje pri predmetu spoznavanje okolja izredno pomembno in skorajda neizbežno.
Ključne besede: razredni pouk, prvi razred, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, poučevanje izven učilnice.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 814; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

7.
Stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja
Tea Fideršek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja. Sodelovalo je 125 staršev učencev 3. razreda iz petih osnovnih šol v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo predstavili predmet spoznavanje okolja. Opredelili smo pojma izkustveno učenje in pouk izven učilnice. Na kratko smo omenili tudi vključevanje staršev, ki je bilo ključnega pomena za našo raziskavo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, ali se starši strinjajo z izvajanjem pouka izven učilnice, koliko so pripravljeni sodelovati in koliko sploh imajo možnosti za sodelovanje. Ugotovili smo, da večina staršev pozna izraz pouk izven učilnice in razume njegov pomen, vendar so slabo seznanjeni z izvajanjem te oblike pouka na šoli, kamor hodijo njihovi otroci. S tem je povezana tudi nevednost staršev o možnostih sodelovanja pri izvajanju. Vseeno je raziskava pokazala, da imajo večjo željo po sodelovanju starši, katerih otroci obiskujejo podeželsko šolo. Izkušnje staršev, ki so se s tem delom že seznanili, so zelo pozitivne. V največji meri so starši sodelovali pri predstavitvi raznih poklicev ali kot pomoč v razredu, nekateri starši pa to prakticirajo tudi v svoji službi. Starši se strinjajo, da se lahko pouk izven učilnice izvaja na različnih lokacijah, vendar jim določene stvari še vedno predstavljajo oviro.
Ključne besede: pouk izven učilnice, vključevanje staršev, izkustveno učenje, zunanji učni prostor, predmet spoznavanje okolja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 907; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
POUK IZVEN UČILNICE NA PRIMERU EKSKURZIJE PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V TRETJEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Kumer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Pouk izven učilnice na primeru ekskurzije pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu devetletne osnovne šole opredeljujemo sodobne didaktične pristope pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja izven učilnice. Diplomsko delo je razčlenjeno na teoretični in praktični del. V prvem, teoretičnem delu predstavljamo značilnosti pouka izven učilnice z vidika sodobne didaktike. Posebno pozornost smo namenili sodobnim didaktičnim strategijam. Sledi predstavitev različnih vrst pouka izven učilnice, podrobneje ekskurzije, in domačega kraja, Slovenskih Konjic. V drugem, praktičnem delu ob upoštevanju teoretičnih konceptov in predlogov priročnikov za učitelje predstavljamo ekskurzijo kot del vzgojno-izobraževalnega procesa, kjer imajo učenci možnost, da se z učno snovjo seznanijo preko aktivnega opazovanja izven šolskih prostorov. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine ter podati predloge za izvedbo pouka izven učilnice v domačem kraju, Slovenskih Konjicah, za učence tretjega razreda devetletne osnovne šole. Na podlagi analize učnega načrta za spoznavanje okolja smo izbrane vzgojno-izobraževalne vsebine umislili v primernih učnih dejavnostih, jim določili učne cilje ter predvideli interdisciplinarne povezave. Na osnovi preprostih učnih metod ekskurzije smo pripravili Program pouka izven učilnice pri spoznavanju okolja v tretjem razredu v našem domačem kraju, Slovenskih Konjicah. Aktivnosti učencev so prilagojene njihovemu samostojnemu raziskovanju in vključevanju lastnih izkušenj pri pridobivanju novih znanj.
Ključne besede: Predmet spoznavanje okolja, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, aktivnosti učencev, ekskurzija, tretji razred devetletne osnovne šole, Slovenske Konjice.
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 2125; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

9.
MATEMATIČNI SPREHOD
Tea Harmandić, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili celostno dojemanje otrok. Nato smo opredelili predmet matematika, predstavili splošne cilje predmeta in se dotaknili poučevanja matematike. V nadaljevanju smo predstavili pomen učnega okolja ter pouk izven učilnice. Za konec teoretičnega dela smo podrobno opisali primer pouka izven učilnice – matematični sprehod. V praktičnem delu prikažemo primer matematičnega sprehoda. Sprehod je pripravljen za mesto Maribor, in sicer za tretji razred osnovne šole. Sestavljen je iz priročnika za učitelje in delovnega lista za učence, priložili pa smo tudi tabelo s cilji, ki jih dosežemo med samo izvedbo, ter varnostni načrt. Na takšen način smo hoteli prikazati drugačne, zabavnejše načine poučevanja matematike ter z njimi ozavestiti tudi ostale učitelje, ki jo poučujejo.
Ključne besede: Celostno učenje, matematika, pouk izven učilnice, učenje z naravo, matematični sprehod.
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1564; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (985,29 KB)

10.
POUK SPOZNAVANJA OKOLJA V KONTEKSTU RAZLIČNIH IZVEDB V DRŽAVNIH IN WALDORFSKIH ŠOLAH
Jerneja Preložnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil primerjati pouk predmeta spoznavanje okolja waldorfske osnovne šole z državno osnovno šolo ter iskati podobnosti in razlike v obeh izobraževalnih programih. V teoretičnem delu so opisane splošne značilnosti obeh izobraževalnih programov. Opredelili in opisali smo predmet spoznavanja okolja v obeh šolah, predstavili cilje in didaktična priporočila. Predstavili smo tudi splošen razvoj otrok v starostnem obdobju od prvega do tretjega razreda, tako za državno kot za waldorfsko šolo. V praktičnem delu diplomske naloge smo na osnovi hospitacij želeli navesti posamezne značilnosti pouka spoznavanja okolja v waldorfski šoli in jih primerjati z državno šolo, pri tem smo uporabili kvalitativno tehniko – nestrukturirano opazovanje. Predstavili smo tudi primerjavo nekaterih sklopov iz učnih načrtov državnih in waldorfskih šol. Osredotočili smo se tudi na naravo in obravnavanje učne snovi v njej, zato nas je zanimalo, kako pogosto učitelji z učenci obeh šol pri pouku spoznavanja okolja zahajajo izven učilnice (v naravo) in če namesto v učilnici raje obravnavajo učne vsebine v naravi. Raziskovalni vzorec je zajemal učitelje razrednega pouka, ki poučujejo v prvem triletju osnovne šole. Pri tem smo uporabili kvalitativni tehniki raziskovanja – anketo in standardizirani intervju. Rezultati kažejo, da se glavni cilji in vsebine predmeta spoznavanja okolja v waldorfski in državni šoli razlikujejo. Na osnovi izvedenih hospitacij smo ugotovili, da se pouk spoznavanja okolja v waldorfski šoli močno razlikuje od pouka v državni šoli. Prav tako smo opazili, da obe šoli poskušata ohranjati stik z naravo, vendar vsaka šola na drugačen način.
Ključne besede: državna šola, waldorfska pedagogika, spoznavanje okolja, pouk izven učilnice, naravno okolje.
Objavljeno: 09.04.2013; Ogledov: 1465; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici