| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Poučevanje tujih jezikov v montessori in waldorfskih šolah ter v vrtcih v Sloveniji
Mateja Jošt Kodrun, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se posveča alternativnim šolam in vrtcem v Sloveniji na primeru pristopov montessori in waldorf. Ti dve vrsti šol, ki so ju običajno ustanovili starši, postajata v Sloveniji v zadnjih letih vedno bolj priljubljeni. Namen magistrskega dela ju je primerjati in analizirati, torej podrobneje preučiti filozofiji waldorf in montessori šol, njun položaj v svetu in v Sloveniji ter znotraj tega njuno poučevanje tujih jezikov. V nadaljevanju magistrskega dela sledi opis izobraževanja za učitelje pri enem in pri drugem sistemu, torej waldorf in montessori. Navajamo tudi, kdo so znane osebnosti obeh šol in kaj o njuni teoriji, razlikah in podobnostih ter primerjavi z ustaljenim šolskim sistemom ugotavljajo mednarodne in domače raziskave. Sledi opis organiziranosti teh šol in vrtcev v Sloveniji. V empiričnem delu se ukvarjamo s podobnostmi in razlikami obeh šol. Skušamo odgovoriti na vprašanje, kakšno vlogo igrajo te alternativne šole v našem šolskem sistemu. Primerjalno opišemo tudi učne načrte obeh šol s poudarkom na področju poučevanja tujih jezikov. S pomočjo intervjujev in opazovanj pouka tujega jezika skušamo predstaviti sliko realnega šolskega življenja v teh alternativnih šolah.
Ključne besede: montessori šole, waldorfske šole, montessori vrtci, waldorfski vrtci, poučevanje tujih jezikov, Maria Montessori, Rudolf Steiner
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 681; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
Učiteljeve kompetence v primežu teorije in prakse
Hana Kapitler, 2018, magistrsko delo

Opis: Učiteljev poklic je posebna kombinacija različnih dejavnikov, tako čustvenih, osebnostnih, vedenjskih, kot tudi pedagoških in strokovnih. Sodobni učitelj tujega jezika ima dandanes zelo težko nalogo, saj je zaradi sprememb in različnih teženj družbe in okolja vedno znova postavljen pred različne izzive. Zaradi tega si učitelji in strokovnjaki postavljajo vprašanja, katere kompetence oziroma lastnosti mora imeti sodobni učitelj tujega jezika; katere kompetence in lastnosti so nujne in katere zaželene. Namen magistrske naloge je z dejanskim naborom kompetenc učitelja tujih jezikov prispevati k tovrstnim razpravam. Pri definiranju učiteljevih kompetenc so ključne tudi njegove osebnostne lastnosti. Učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti definira in navaja mnogo slovenskih in tujih didaktikov. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako teoretična izhodišča sovpadajo s prakso, ali so pri definiciji učiteljevih kompetenc prav tako pomembne osebnostne lastnosti, ali jih lahko razmejimo. V teoretičnem delu smo zato osvetlili učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti z vidika slovenskih in tujih didaktikov. V empiričnem delu smo s kvalitativno vsebinsko analizo ustvarili dejanski nabor kompetenc in osebnostnih lastnosti učitelja tujega jezika, ki temelji na izjavah udeležencev raziskave, tj. študentov absolventov tujih jezikov oz. po Cvetkovi klasifikaciji učiteljev začetnikov brez izkušenj, učiteljev tujih jezikov, starih manj kot 40 let, oz. kompetentnih učiteljev in učiteljev tujih jezikov, starih več kot 40 let, oz. učiteljev strokovnjakov. Ugotovili smo, da se kompetence učitelja tujega jezika v praksi razlikujejo od idealnih, ki so definirane v teoretičnem delu, kar sugerira tudi naslov magistrske naloge, in da so v naboru kompetenc prisotne tudi osebnostne lastnosti, ki jih je, v nasprotju s predvidevanji, toliko kot kompetenc.
Ključne besede: učitelji tujih jezikov, učiteljeve kompetence, učiteljeve osebnostne lastnosti, primerjava učiteljevih kompetenc v teoriji in praksi, kvalitativna vsebinska analiza.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1156; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
ANGLEŠKI ELEMENT V SLENGU SLOVENSKIH NAJSTNIKOV
Sabina Pašić, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Angleški element v slengu slovenskih najstnikov je bil ugotoviti, kako močan je vpliv angleščine na sleng slovenskih najstnikov, kako pogosto in koliko slovenskih najstnikov uporablja sleng, s kom in na katerih področjih ga uporabljajo, če jih je uporaba slenga kdaj motila, če uporabljajo kakšne besede slenga tudi iz drugih tujih jezikov in katere angleške besede so pogostejše pri uporabi slenga. Namen je bil ugotoviti tudi, ali menijo, da starejše generacije razumejo sleng, odkriti njihovo mnenje o povečanju angleških besed v uporabi slenga in spoznati vzročni, posledični in lokalni element vpliva angleščine na sleng slovenskih najstnikov. Intervjuvala sem 100 dijakov od prvega do tretjega letnika I. gimnazije v Celju. Vsi podatki so bili ročno obdelani. Ugotovitve kažejo, da vsi dijaki uporabljajo sleng, predvsem zaradi lažjega izražanja. Sleng uporabljajo v prostem času, doma in v šoli, predvsem s prijatelji in sošolci, na najrazličnejših področjih, kot so glasba, filmi, zabava ... Skoraj vsi dijaki uporabljajo angleške besede v slengu (okej, sori, kul), večina jih prav tako uporablja tudi daljše angleške fraze, npr. »Who's the man?«. Večino teh besed so dijaki videli in slišali na televiziji ter na internetu. V splošnem pomenu dijaki raje uporabljajo angleške kot slovenske besede, zato ker jim angleške besede zvenijo bolje od slovenskih; prav zaradi tega bo v prihodnje še več angleških besed v uporabi slovenskega slenga. Razlog je predvsem popularnost angleščine kot jezika in globalizacija – angleščina kot mednarodni jezik. Dijaki prav tako uporabljajo slengovske besede iz drugih tujih jezikov, npr. nemščine (cuker, cajt, marš), francoščine (mersi, žoli, se la vi) in srbščine/hrvaščine (šupak, majke mi, svašta). Veliko dijakov priznava, da jih včasih uporaba slenga moti, prav tako v večini menijo, da starejše generacije ne razumejo slenga.
Ključne besede: Angleščina, sleng, slovenski najstniki, vpliv tujih jezikov, pogovorni jezik.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 2042; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (857,04 KB)

4.
Učenje nemščine na delovnem mestu
Valentina Maksimović, 2016, diplomsko delo

Opis: Veliko ljudi se odloči za učenje tudi v odraslosti. Tako npr. želijo izpopolniti znanje jezikov, pridobiti poslovno izobrazbo, opraviti prekvalifikacijo ali samo uresničiti svojo staro željo. Od zaposlenih se pričakuje polna uspešnost do zadnjega delovnega dne. Danes je znanje, ki so ga pridobili s šolanjem, skoraj nezadostno. Neprestano se morajo izobraževati, da lahko konkurirajo mlajšim sodelavcem. Včasih je veljalo mnenje, da se je z leti težje učiti. Ampak raziskave so pokazale, da se odrasli učijo drugače. Imajo več življenjskih izkušenj kot mlajši učenci in znanje lažje povezujejo z že poznanim. Odrasli sami določajo svoje učne cilje, saj je udeležba na izobraževalnem tečaju povezana z razporejanjem njihovega časa, sredstev in moči. Pomembno jim je, da usvojijo svoje učne cilje. Ker med učenci obstajajo razlike, so organizirani tečaji, prirejeni posebej za ciljne skupine, ki jim je prilagojeno načrtovanje in izvajanje pouka. Delo z odraslimi poteka drugače kot z otroki ali mladostniki, zato se pojavlja vprašanje, ali je zanje potrebna posebna didaktika. Raapke, eden prvih didaktikov, ki se je ukvarjal z izobraževanjem odraslih, je ugotovil, da ta ni potrebna. Upoštevati je potrebno le posebnosti za poučevanje odraslih. Če je namenjeno le odraslim udeležencem in so prilagojene tudi vsebine, pa lahko govorimo o didaktiki za odrasle. Za odrasle učence je posebej pomembno, da vedo, zakaj se morajo naučiti nečesa novega. Tukaj je motivacija ključnega pomena. Na odraslega učenca vplivajo pozitivni in negativni motivi. Za poklicno usmerjeno učenje tujih jezikov je pomemben interkulturalizem, kot tudi spoznavni, čustveni in motivacijski vidiki. V empiričnem delu je opisano, kako nastane učni načrt za tečaj nemškega jezika za začetno skupino. Upoštevati je potrebno pričakovanja in želje vodstva podjetja in tečajnikov. Kot podlaga za izdelavo učnega načrta služi učni načrt nemščine za slovenske gimnazije. Določijo se teme in cilji ter izbere ustrezno gradivo. Na začetku tečaja so udeleženci pisali razvrstitveni test. Rešili so tudi anketo, ki je bila analizirana. Ugotovljeno je bilo, da so za tečajnike pomembne vse štiri sporazumevalne zmožnosti, v ospredju pa sta poslušanje in govorno sporočanje in sporazumevanje. S slovnico se ne želijo podrobneje seznanjati. Svoje znanje nemškega jezika so ocenili slabše, kot pa je v resnici bilo. Na koncu tečaja so pisali še primerjalni in vsebinski test. Rezultati so pokazali, da so tečajniki izredno napredovali ter izboljšali in razširili znanje nemškega jezika.
Ključne besede: andragogika, izobraževanje odraslih, učenje tujih jezikov, motivacija, učni načrt, tečaji na podjetjih
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1153; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (898,97 KB)

5.
Jezikovni tečaji kot oblika vseživljenjskega učenja
Mateja Šumenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava vlogo jezikovnih tečajev na področju vseživljenjskega učenja. Teoretični del zajema temeljna teoretična spoznanja in dognanja nekaterih avtorjev iz področja vseživljenjskega učenja in iz področja tujejezikovnega izobraževanja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med odraslimi slušatelji jezikovnih tečajev na jezikovnih šolah v Podravski regiji. Namen empiričnega dela je bil raziskati najpogostejše razloge za udeležbo na jezikovnih tečajih, didaktične značilnosti jezikovnega tečaja, jezikovne kompetence, ki so jih tečajniki pridobili med jezikovnim tečajem, ter vpliv jezikovnega tečaja na vseživljenjski razvoj posameznika, pri čemer nas je zanimalo kako je jezikovni tečaj vplival na vsakdanje življenje tečajnika, kulturno zavest in mobilnost tečajnika. Pri razlogih za udeležbo na jezikovnem tečaju, jezikovnih kompetencah in vseživljenjskem razvoju posameznika smo preverjali obstoj razlik glede na starost, dokončano stopnjo izobrazbe in status tečajnika. Pri didaktičnih značilnostih pa smo predstavili samo osnovno in deskriptivno statistiko. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da so med najpogostejšimi razlogi za udeležbo na jezikovnem tečaju nov izziv in delo v tujini, najmanj tečajnikov pa se je udeležilo jezikovnega tečaja zaradi napotitve delodajalca. Ugotovili smo tudi, da so učitelji tujega jezika na jezikovnih tečajih visoko didaktično usposobljeni in da so podobno zastopane tako aktivne kot tudi pasivne učne metode. Prav tako smo ugotovili, da tečajniki z nižjo izobrazbo občutijo večje spoštovanje v družbi kot tisti z višjo dokončano stopnjo izobrazbe zaradi obiska jezikovnega tečaja. Pri zaposlenih osebah je jezikovni tečaj vplival na napredovanje v službi. Jezikovni tečaj je vplival na kulturno zavest pri tečajnikih z nižjo izobrazbo in pri osebah nad 50 let ter prispeval k izobraževanju v tujini pri mlajših tečajnikih do 30 let s študentskim statusom.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, ključne kompetence, neformalno učenje tujih jezikov, jezikovni tečaji, jezikovne šole
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1121; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
7.
ŠTUDIJSKA MOBILNOST IN JEZIK
Iris Polutnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sestavljajo tri glavna poglavja – Mobilnost, Jezik in Medkulturnost. Vsa poglavja smo razdelili na podpoglavja ter se v vsakem osredotočili na tisto študijsko literaturo, ki je pomembna za interpretacijo naših rezultatov pri raziskavi, ki smo jo izvedli. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s slovenskimi in tujimi študenti, ter rezultate primerjali med seboj. Ti so pokazali, da študente največkrat žene v mobilnost njihova radovednost po spoznavanju sveta in ljudi, kot tudi želja po učenju in izpopolnjevanju tujih jezikov, kar je tudi v skladu z raziskavami, ki jih je izvedlo mednarodno društvo Erasmus student network (v nadaljevanju ESN) iz Bruslja, kjer je tudi sedež te organizacije, ki smo jo predstavili tudi v teoretičnem delu. Medtem ko se slovenski študentje raje učijo drugih jezikov, tj. jezika gostiteljice, se tuji študentje raje poslužujejo učenja angleščine in njenega izpopolnjevanja, kljub temu da je raziskava pokazala, da se je tuji študentje začnejo učiti bolj zgodaj od slovenskih študentov, ki pa z angleščino nimajo težav. Prav to nas je vodilo do ugotovitve, da mediji, kot so npr. televizija, filmi, serije, radio, časopis in ostali pisni viri, pozitivno vplivajo na hitrejše učenje tujega jezika, saj slovenski študentje pravijo, da so ravno na ta način pridobili največ uporabnega znanja angleščine.
Ključne besede: Mobilnost, tuj jezik, medkulturnost, mednarodni projekti v osnovnih šolah, vpliv medijev na usvajanje tujih jezikov
Objavljeno v DKUM: 03.01.2013; Ogledov: 1591; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
9.
UČNA MOTIVACIJA PRI POUKU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA NA PRIMERU UČENCEV III. TRIADE
Suzana Hojnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Učna motivacija pri pouku nemščine kot tujega jezika na primeru učencev III. triade je v ospredju učna motivacija pri predmetu nemščina. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena motivacija. Razlikujemo več vrst motivacije, vendar je najpogostejše razlikovanje med intrinzično in ekstrinzično oziroma med notranjo in zunanjo motivacijo. Zunanja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj ta motivacija izhaja iz učenca samega in ne potrebuje za učenje nobenih drugih zunanjih vzpodbud. Notranje motivirani učenci so pogosto še dodatno vzpodbujeni z motivom radovednosti. Del naloge se je ukvarjal tudi z dejavniki, ki vzpodbujajo oziroma zavirajo motivacijo. Dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo, je zelo veliko (tako npr. okolje, odnosi v šoli, interesi, mediji, starši …). Del teh dejavnikov vpliva pozitivno na motivacijo in jo vzpodbuja, drugi del pa s svojim vplivanjem zavira motivacijo. Empirični del naloge je bil izveden s pomočjo ankete. Anketiranci so bili učenci 7. razreda OŠ, ki se učijo nemščino kot 2. tuji jezik. Analiza ankete je pokazala, da so učenci za učenje tujih jezikov zelo motivirani, pomemben dejavnik pri tem pa je ta, da ni vseeno, za kateri jezik gre. Večina učencev se uči nemščino, ker se jo morajo učiti, bi se pa raje npr. učili španščino kot nemščino. Tukaj se pokaže velik vpliv medijev na učence. Najmanjšo motivacijo so pokazali učenci za učenje francoščine. Pokazalo se je tudi, da se večina učencev (več kot 50 %) uči pod vplivom notranje motivacije, je pa še vedno veliko učencev, nad katerimi morajo bedeti starši, ker se drugače ne bi učili. Pomemben dejavnik za učence, da se nek tuji jezik sploh učijo, je zanimivost jezika. Če jim nek jezik ni privlačen, ni zanimiv, ni motivacije za učenje. V diplomskem delu se potrdi teza, da je motivacija ključnega pomena za učenje.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, notranja motivacija, zunanja motivacija, učenje tujih jezikov
Objavljeno v DKUM: 04.04.2011; Ogledov: 4459; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (8,36 MB)

10.
FUNKCIONALNA ZNANJA IN DELOVNE IZKUŠNJE KOT POGOJ ZA ZASEDBO DELOVNIH MEST
Petra Galof, 2010, diplomsko delo

Opis: Do nedavnega so delavci v večini primerov lahko računali, da bodo celotno delovno dobo zaposleni v enem podjetju. Razmere so se korenito spremenile. Varnost zaposlitve se je zmanjšala, delodajalci postajajo vse bolj zahtevni. Za zasedbo prostega delovnega mesta objavijo pogoje, med katerimi v tem diplomskem delu raziskujemo pogostost pojavljanja naslednjih pogojev: znanje oziroma usposobljenost za delo z računalnikom, znanje tujih jezikov in delovne izkušnje. Na velikem vzorcu objavljenih oziroma razpisanih prostih delovnih mest preko Zavoda RS za zaposlovanje in manjšega vzorca objav iz časnika Delo smo preverjali veljavnost štirih hipotez. Empirični podatki deloma potrjujejo, deloma pa zanikajo splošno uveljavljena mnenja o pomenu omenjenih pogojev pri konkuriranju kandidatov za prosta delovna mesta.
Ključne besede: - delo - delovno mesto - funkcionalna znanja - delovne izkušnje - znanje tujih jezikov
Objavljeno v DKUM: 08.04.2010; Ogledov: 7500; Prenosov: 1082
.pdf Celotno besedilo (643,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici