| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
MODELIRANJE POTROŠNE FUNKCIJE (PRIMER ŠVICE)
Miha Germ, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Potrošnja spada med temeljne agregate makroekonomskega proučevanja, medtem ko je osebna potrošnja zelo pomembna iz vidika posameznika. Posameznik namreč s svojim obnašanjem najbolj vpliva na spreminjanje te komponente, prav tako pa je zelo občutljiv na spremembe osebne potrošnje. V diplomskem delu preverjamo tri različne potrošne funkcije: Keynesova potrošna funkcija, funkcija teorije permanentnega dohodka in Brownova potrošna funkcija. Funkcije preverjamo na osnovi ekonometričnih testov, za najbolj primerno pa smo na podlagi dobljenih rezultatov izbrali Brownovo potrošno funkcijo. Funkcija ima tri spremenljivke. Osebna potrošnja nastopa kot odvisna spremenljivka, dohodek in potrošnja predhodnega obdobja pa sta pojasnjevalni spremenljivki. To funkcijo smo preverjali bolj podrobno, saj smo preverjali še predpostavke metode najmanjših kvadratov, razčlenili smo vplive pojasnjevalnih spremenljivk na odvisno spremenljivko, prav tako pa smo preverili še stabilnost regresijskih koeficientov. Pri preverjanju predpostavk najmanjših kvadratov smo naleteli na težave le pri preverjanju multikolinearnosti, kjer predpostavka ni držala. Vendar pa ekonomska literatura navaja, da je mnogokrat težava multikolinearnosti v pojavu samem, zato modela nismo po nepotrebnem spreminjali. V diplomskem delu smo eno poglavje namenili tudi gibanju pomembnejših makroekonomskih agregatov v Švici.
Keywords: osebna potrošnja, Švica, regresijska analiza, potrošna funkcija, metoda najmanjših kvadratov.
Published: 14.07.2009; Views: 3221; Downloads: 787
.pdf Full text (1,68 MB)

2.
REPREZENTACIJE LUKSUZA V ŽIVLJENJSKOSTILNIH REVIJAH
Jasmina Mešić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu v ospredje postavljamo vprašanje, na kakšne načine se reprezentira luksuz v življenjskostilnih revijah, pri čemer se opiramo na model kulturnega krogotoka Stuarta Halla. Za te namene najprej zasnujemo zgodovinski oris koncepta luksuza, opišemo karakteristike luksuznih dobrin, kot tudi razkrivamo elemente luksuzne potrošnje in motive zanjo. V nadaljevanju pa teoretsko opredelimo metodološka orodja za razkrivanje reprezentacij luksuza — kritično diskurzivno analizo in kritično vizualno analizo. V empiričnem delu izvedemo kvalitativno raziskavo reprezentacij luksuza v življenjskostilnih revijah Diners Club Magazine in Zlati Kapital med leti 2006 in 2009.
Keywords: luksuz, potrošnja luksuza, reprezentacija, kulturni krogotok, kritična diskurzivna analiza, kritična vizualna analiza
Published: 28.06.2010; Views: 10429; Downloads: 313
.pdf Full text (2,83 MB)

3.
ŽIVLJENJSKI STILI PREBIVALCEV V BLOKOVNI SOSESKI V ŽALCU IN SOSESKI ENODRUŽINSKIH HIŠ V PODVINU
Maja Brdnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so obravnavani življenjski stili prebivalcev v blokovni soseski v Žalcu in soseski enodružinskih hiš v Podvinu. Najprej smo predstavili območje preučevanja in nekaj osnovnih pojmov, ki se navezujejo na obravnavano temo. Pojasnili smo, da socialna geografija v sedanjosti vedno več pozornosti namenja preučevanju socialnih skupin v prostoru. Pri tem je pomembno poznavanje njihovega življenjskega stila, saj ta odraža način njihovega delovanja v prostoru. Življenjski stil intervjuvanih prebivalcev smo v nalogi opredelili na podlagi njihovih socioekonomskih značilnosti, mobilnosti in oblik potrošnje. Te kazalnike smo določili s pomočjo teorije Pierra Bourdieuja. Ta pravi, da je življenjski stil posameznika povezan z različnim obsegom njegovega materialnega, socialnega in kulturnega kapitala. V empiričnem delu smo po tematskih sklopih analizirali vsebino intervjujev. Podatke smo predstavili kvantitativno (tabelarno in grafično) in kvalitativno (opisno). Na koncu smo predstavili značilnosti življenjskih stilov, ki se pojavljajajo v izbranih soseskah.
Keywords: socialna geografija, socialni prostor, življenjski stil, potrošnja, mobilnost
Published: 18.05.2011; Views: 1445; Downloads: 176
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
ČAROBNOST ZASTEKLJENIH PEJSAŽEV: SOCIOLOŠKA ANALIZA
Maja Nemšak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Čarobnost zastekljenih pejsažev: sociološka analiza se ukvarja s fenomenom sodobnih nakupovalnih središč oziroma z analizo nakupovalnega središča Europark. Cilj diplomskega dela je pojasniti, kaj žene ljudi v nakupovalna središča (konkretno v Europark) oziroma ugotoviti, v čem se skriva čarobnost teh zastekljenih pejsažev. Odgovor na zastavljeno vprašanje je terjal obravnavo teoretičnih nastavkov o potrošnji in potrošniški družbi, razpravo o različnih pogledih na nakupovalna središča ter analizo konkretnega primera – nakupovalnega središča Europark. Dokazali smo, da sodobnega potrošnika v nakupovalna središča ne žene zgolj motiv (na)kupovanja eksistenčnih dobrin oziroma izdelkov, ampak tudi želja po izkustvu užitka, zabavi, sproščanju, sociabilnosti in vključenosti v sodobno (potrošniško) družbo. To željo zadovoljujejo prav nakupovalna središča, ki so hkrati mesta zabave, visoko estetizirani prostori potrošnje, prostor družabnosti, hiperrealnost itd. Vzgibov za obisk nakupovalnega središča torej ne moremo razumeti brez razumevanja širokega spektra družbenih sprememb, povezanih s preobratom od moderne k postmoderni družbi, od poglavitne vloge dela k poglavitni vlogi trga in potrošnje, od tradicionalnega k sodobnemu hedonizmu, od primata potreb in želje k primatu stila in estetizacije potrošnje, od potrošnje, ki zadovoljuje posameznikove materialne potrebe, k potrošnji, ki naglašuje posameznikove fantazije.
Keywords: nakupovalno središče, potrošnja kot kulturna in socialna praksa, sociabilnost, estetizacija prostorov potrošnje, izkustvo užitka
Published: 04.01.2012; Views: 1670; Downloads: 189
.pdf Full text (1,17 MB)

5.
ORGANIZACIJA NAGRADNE IGRE V PODJETJU KOTANYI D.O.O.
Anita Drobnič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava enega od načinov pospeševanja prodaje – nagradne igre. Opisali smo potek nagradne igre in ugotovitve, ali nagradne igre pripomorejo k prepoznavnosti podjetja ter postopno tudi k pospeševanju prodaje in zadovoljstvu kupcev. Diplomsko delo obsega devet poglavij. Prvo je uvodno. V drugem poglavju smo podrobneje predstavili pospeševanje prodaje, namen, orodja, razloge in preverjanje uspešnosti pospeševanja prodaje. V tretjem poglavju smo opisali nagradne igre kot način pospeševanja prodaje. V četrtem poglavju pa smo prikazali nagradno igro v podjetju Kotanyi d.o.o., kako sodelovati v nagradni igri. V petem poglavju smo predstavili podjetje Kotanyi d.o.o. Šesto poglavje opisuje potrošnika v odnosu do nakupa, zadovoljstvo potrošnikov in odnos potrošnika do podjetja. Sedmo poglavje prikazuje pravno ureditev nagradnih iger v drugih državah in predzadnje, osmo poglavje opisuje slovenski oglaševalski kodeks. Deveto poglavje je raziskovalni del, kjer je grafično prikazana analiza ankete, interpretacija in ugotovitve.
Keywords: nagradna igra, pospeševanje prodaje, potrošnja, podjetje Kotanyi d.o.o., anketa
Published: 24.10.2012; Views: 1193; Downloads: 88
.pdf Full text (1,26 MB)

6.
7.
VZORCI POTROŠNEGA OBNAŠANJA IN ZADOLŽEVANJA GOSPODINJSTEV V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE S POUDARKOM NA SLOVENIJI
Katja Babič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti ter primerjati potrošnjo in zadolženost gospodinjstev držav Evropske unije v primerjavi s Slovenijo pred in med gospodarsko krizo. Skozi diplomsko delo opredeljujemo gospodinjstva, njihov pomen za narodno gospodarstvo ter opredelitev teoretičnih izhodišč potrošnje. V nadaljevanju sledi analitični del merjenja makroekonomske aktivnosti gospodarske rasti, brezposelnosti in inflacije. Pri analiziranju najema hipotekarnih kreditov gospodinjstev pa dajemo poudarek analizi obrestnih mer. V glavnem delu analize potrošnje in zadolževanja gospodinjstev si pomagamo s podatki Statističnega Urada Republike Slovenije, kjer podatke pridobivajo z anketami o porabi gospodinjstev (APG) ter anketami o življenjskih pogojih (EU-SILC), Eurostatom, poročili Banke Slovenije ter s poročili Urada za makroekonomske analize in razvoj. Analize pretežno zajemajo obdobje od leta 2000 do leta 2012.
Keywords: Ključne besede: Gospodinjstva, potrošnja, teorije potrošnje, zadolževanje.
Published: 27.06.2014; Views: 637; Downloads: 186
.pdf Full text (1,76 MB)

8.
Primerjava financiranja naložb gospodinjstev v nepremičnine med državami evro območja in ZDA
Melita Ozmec, 2016, master's thesis

Abstract: Odločitve gospodinjstev o zadolževanju so pomembne tako z njihovega lastnega vidika kakor tudi s strani agregatne potrošnje, povpraševanja po sredstvih in finančni stabilnosti. V zadnjih letih so gospodinjstva izkusila hitro ekspanzijo kreditnih trgov in so bila s strani finančnega sektorja spodbujena vzeti hipoteke in potrošniška posojila. Težave so se začele pojavljati, ko so si gospodinjstva začela izposojati zneske, ki so bili nesorazmerni z njihovimi sredstvi. Skozi neugodne makroekonomske pogoje, ko se stopnja brezposelnosti dvigne in vrednost sredstev gospodinjstev depreciira, lahko takšna tendenca povzroči nezmožnost za odplačilo posojila. V istem času trg izgubi zaupanje v sredstva, ki so bila uporabljena za zavarovanje teh posojil in nastanejo zastoji kot eden glavnih vzrokov zadnje finančne krize. Poznavanje pogojev, ki spodbujajo gospodinjstva k posojilnemu obnašanju in posledic takega obnašanja je tako ključnega pomena. Problem, na katerega smo se v magistrski nalogi osredotočili, je problem financiranja naložb gospodinjstev, predvsem financiranja največje naložbe, s katero se sooči večina gospodinjstev, to je financiranja nepremičnine. Izpostaviti smo želili pomembnost financiranja nepremičnin za gospodinjstva, saj je to, zaradi svojega deleža v sredstvih gospodinjstev, najpomembnejši del njihovih naložb. Vsako gospodinjstvo mora zato dobro pretehtati financiranje in ekonomsko upravičenost te naložbe. Hkrati pa naložbe gospodinjstev v nepremičnine pomembno vplivajo na gospodarsko rast v državi. Primerjali smo financiranje nepremičnin gospodinjstev med državami evroobmočja in ZDA. Ugotovili smo, da se gospodinjstva v ZDA raje odločijo za nakup kot za najem nepremičnine, v kateri bivajo, kot pa gospodinjstva v državah evroobmočja. Povprečna stopnja lastništva nepremičnin gospodinjstev v državah evroobmočja je za spoznanje nižja kot je povprečna stopnja lastništva nepremičnin gospodinjstev v ZDA. V povprečju se gospodinjstva v ZDA bolj poslužujejo hipotekarnih kreditov (zadolževanja) za nakup nepremičnine kot pa večina gospodinjstev iz držav evroobmočja, kjer se nakup nepremičnine večinoma financira z lastnimi sredstvi. Delež gospodinjstev s hipoteko v ZDA je približno 45 odstotkov, medtem ko je ta delež pri gospodinjstvih iz držav evroobmočja okrog 20 odstotkov. Opaziti je visoko stopnjo heterogenosti za države evroobmočja. Domače lastništvo je prevladujoča kategorija sredstev v portfolijih gospodinjstev, predvsem v državah evroobmočja. Na strani obveznosti običajno predstavljajo hipoteke največje breme dolga. Stopnje lastništva so še posebej visoke v južnoevropskih državah kot so Italija, Španija in Grčija. Relativno malo gospodinjstev v teh državah še ima svoj dom v lasti preko hipoteke. Na drugi strani so hipoteke zelo razširjene med lastniki na Danskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Pomemben pokazatelj hipotekarne zadolženosti gospodinjstev je kazalnik hipotekarne zadolženosti gospodinjstev, ki je izražen kot delež hipotekarnega dolga v razpoložljivem dohodku gospodinjstva. V naši nalogi smo izračunali kazalnik hipotekarne zadolženosti za gospodijstva v ZDA. Ugotovili smo, da je ta višji kot za gospodinjstva iz držav evroobmočja. To pomeni, da imajo gospodinjstva v ZDA svoj razpoložljivi dohodek bolj obremenjen s hipotekarnim dolgom kot gospodinjstva v državah evroobmočja. Za potrošnjo jim tako ostane manj razpoložljivega dohodka kot gospodinjstvom iz držav evroobmočja.
Keywords: gospodinjstva, dohodek, potrošnja, nepremičnine, financiranje, hipotekarni dolg, stopnja lastništva nepremičnine
Published: 01.08.2016; Views: 1642; Downloads: 34
.pdf Full text (2,98 MB)

9.
ANALIZA FUNKCIJ POVPRAŠEVANJA OSEBNE POTROŠNJE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN ESTONIJI
Matjaž Vrčkovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bomo preučevali povpraševanje osebne potrošnje v Sloveniji, Avstriji in Estoniji. Primerjali bomo Keynesovo potrošno funkcijo in Friedmanovo funkcijo permanentnega dohodka. Ugotavljali smo, katera potrošna funkcija je primernejša za analizo.
Keywords: osebna potrošnja, BDP, linearni regresijski model, Keynesova kratkoročna potrošna funkcija, Friedmanova potrošna funkcija permanentnega dohodka, Slovenija, Avstrija in Estonija
Published: 02.09.2016; Views: 525; Downloads: 79
.pdf Full text (1,08 MB)

10.
OCENJEVANJE DEJAVNIKOV OSEBNE POTROŠNJE V ŠPANIJI IN NEMČIJI
Vesna Laurenčak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo z empirično analizo potrošne funkcije Španije in Nemčije ter njuno medsebojno primerjavo. Najprej smo se osredotočili na osebno potrošnjo, povzeli teorijo osebne potrošnje, potrošnih funkcij in poiskali že obstoječe študije na temo analize osebne potrošnje. Nato smo naredili empirično analizo po metodi najmanjših kvadratov. Opredelili smo spremenljivke, za testiranje smo izbrali dohodek, obrestno mero in potrošnjo v preteklem obdobju, za njih smo predvideli, da vplivajo na potrošnjo. Na portalu Eurostat smo poiskali četrtletne podatke med leti 1996 in 2014 in jih obdelovali z računalniškim programom EVeiws. Izbrali smo funkcije za analizo. Na podlagi opravljenih testov smo izbrali najboljši funkciji izbranih držav in na njiju preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V sklepu smo naredili primerjalno analizo ocenjevanih funkcij izbranih držav.
Keywords: osebna potrošnja, metoda najmanjših kvadratov, Španija, Nemčija
Published: 26.08.2016; Views: 394; Downloads: 54
.pdf Full text (2,08 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica