1. Potresna odpornost in predlog sanacije dijaškega doma v Celju : magistrsko deloLaura Šeligo, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava potresno odpornost in predlog sanacije Dijaškega doma v Celju.
Objekt je bil sprojektiran leta 1977, ko so na slovenskem območju veljala pravila o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih, ki so bila objavljena v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije leta 1963.
S potresno analizo v programu Tower smo ugotovili, da objekt po trenutno veljavnem standardu Eurocode 8 ni potresno odporen. Zato smo v nalogi predlagali dve možnosti sanaciji.
Prva vključuje spremembo konstrukcijskega sistema iz torzijsko podajnega v sistem nepovezanih (konzolnih) sten, s čimer smo povečali dejavnik obnašanja in zmanjšali potresno obtežbo na vpetju konstrukcije.
V okviru predloga sanacije 2 smo upoštevali obstoječo arhitekturno zasnovo in dodali nove nosilne stene tako, da nismo vplivali na trenutno razporeditev dijaških sob in skupnih prostorov. Konstrukcijski sistem se v okviru predloga sanacije 2 ni spremenil od obstoječega. Potresna obtežba je bila večja kot v obstoječi konstrukciji, vendar so bile nove stene dovolj toge, da so prevzele več potresne obremenitve kot obstoječe. Ključne besede: potres, modalna analiza, duktilne stene, potresna sanacija Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25 Celotno besedilo (7,02 MB) |
2. Uporaba knjižnice D3.js za vizualizacijo potresne aktivnosti območja : diplomsko deloTilen Rajh, 2021, diplomsko delo Opis: Večina spletnih strani ima potrese prikazane samo v obliki tabel, ki ponujajo le numerični prikaz, zato, smo se odločili, da naredimo vizualni prikaz potresov. V diplomskem delu smo izdelali spletno aplikacijo, kjer se osredotočamo na vizualni prikaz potresnega območja Slovenije in Hrvaške. Prikaz obsega iskanje potresov po datumih nastanka iz dveh različnih virov. Izdelan je tudi grafični prikaz analize potresov leta 2020, posebej za Slovenijo in Hrvaško. Zajema število potresov po mesecih, prikaz potresov na zemljevidu in graf magnitud. Za izdelavo le-teh grafičnih elementov smo uporabili knjižnico D3.js. Ključne besede: potres, D3.js, grafični prikaz, spletna aplikacija, vizualizacija podatkov Objavljeno v DKUM: 24.08.2021; Ogledov: 1217; Prenosov: 145 Celotno besedilo (1,88 MB) |
3. Ukrepanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob potresu v Posavski regiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNatalija Žarn, 2019, diplomsko delo Opis: Naravne nesreče ogrožajo človeka, živalski svet, lastnino, kulturno dediščino, naravno okolje in druge dobrine. V Sloveniji so najpogostejše naravne nesreče neurja s točo, zemeljski plazovi, podori, potresi, poplave, žled in druge vremenske ujme. Potresi predstavljajo eno izmed največjih naravnih nevarnosti, saj je bilo v preteklosti na slovenskem območju že več kot šestdeset rušilnih potresov. Posavska regija spada v eno izmed najbolj potresno ogroženih območij v Sloveniji.
Sile za zaščito, reševanje in pomoč se vsako leto soočajo z naravnimi nesrečami, med katere sodijo tudi potresi. Ker jih ne moremo preprečiti ali napovedati, je toliko bolj pomembno, da se nanje ustrezno pripravimo. Tukaj so zelo pomembni načrti zaščite in reševanja ob potresu, ki se pripravljajo na državni, regijski in občinski ravni. Regije, ki spadajo v četrti ali peti razred ogroženosti, v celoti izdelajo načrt zaščite in reševanja ob potresu, Posavska regija spada v peti razred ogroženosti, zato mora izdelati regijski načrt zaščite in reševanja ob potresu v celoti.
Občinski načrti zaščite in reševanja se izdelajo v celoti za potres v občinah na potresnem območju, kjer je možen potres intenzitete VIII. EMS ali višje stopnje. Vsaka občina v Posavski regiji je obvezana k temu, da pripravi občinski načrt zaščite in reševanja ob potresu v celoti, saj spada v območje, kjer je možen potres VIII. EMS ali višje stopnje. Ugotovili smo, da imajo vse Posavske občine narejene načrte zaščite in reševanja v celoti, tako kot je to določeno z zakonom. Ključne besede: diplomske naloge, sile, zaščita in reševanje, potres, Posavska regija Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1330; Prenosov: 159 Celotno besedilo (476,14 KB) |
4. Zasnova, analiza in določitev tipov podpor konduitov za Nuklearno elektrarno KrškoMaja Fabijančič, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana zasnova, analiza in določitev tipov podpor konduitov za Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Podpore so iz jeklenih HEA-profilov ter U-profilov, ki so znotraj stavb NEK-a. Podpore so pritrjene na betonski strop, nanje pa so z vijaki pritrjene objemke, namenjene opori konduitov. Podpore so dimenzionirane na podlagi evropskih predpisov za dimenzioniranje konstrukcij Evrokod ter tudi po ameriških standardih AISC. Izvedena je primerjava med obema standardoma. Pri analizi je pomembno upoštevanje potresa, saj je to pomembna zahteva Nuklearne elektrarne Krško.
Za izračun reakcij smo uporabili program Tower 6, pridobljene podatke pa smo uporabili za preveritev nosilnosti elementa konduitov, kar smo izvedli ročno z uporabo obeh standardov. Zvare smo prav tako preračunali ročno po obeh standardih, sidranje sidrnih plošč z vijaki pa smo preverili s pomočjo računalniškega programa Hilti. Rezultati kažejo na manjše razlike med standardoma. Ugotovili smo, da je ameriški standard nekoliko bolj strog od evropskega. Ključne besede: Jeklene konstrukcije, potres, seizmika, konduiti, NEK Objavljeno v DKUM: 19.04.2018; Ogledov: 1273; Prenosov: 112 Celotno besedilo (9,44 MB) |
5. DOLOČANJE ETAŽNIH SPEKTROV POSPEŠKOV GRADBENIH KONSTRUKCIJMatjaž Vrbek, 2016, magistrsko delo Opis: Vrednost gradbene konstrukcije (t.i. primarne konstrukcije) pogosto predstavlja manjši delež celotne investicije, preostanek pa predstavljo vgrajeni nekonstrukcijski elementi in oprema (t.i. sekundarna konstrucija). Kljub tako velikemu deležu se opremi v splošnem posveča majhna pozornost pri projektiranju, približni postopki, ki so v veljavi v predpisih, pa so zelo netočni in posledično neprimerni.
Eden izmed načinov, s katerim lahko ocenimo vpliv potresa na opremo, so etažni spektri pospeškov. Zaradi prezahtevnega točnega postopka v inženirski praksi, ki vključuje uporabo analize časovnega odziva, se bomo v magistrskem delu osredotočili na približno metodo, imenovano direktna metoda za izračun etažnih spektrov pospeškov, ki sta jo razvila Vukobratović in Fajfar. Metoda je uporabna tako za sisteme z eno prostostno stopnjo kot tudi z več prostostnimi stopnjami, upoštevamo pa lahko tako linearni kot tudi nelinearni odziv gradbene konstrukcije. Kljub enostavnosti postopka, ki uporablja zaključene izraze, daje metoda zadovoljive rezultate in je tako primerna in uporabna za vsakdanjo inženirsko prakso. Ključne besede: potresna analiza, potres, Evrokod 8, spekter odziva, etažni spekter pospeškov, oprema Objavljeno v DKUM: 06.05.2016; Ogledov: 2291; Prenosov: 280 Celotno besedilo (57,50 MB) |
6. VPLIV DUKTILNOSTI JEKLA NA VARNOST JEKLENIH KONSTRUKCIJVanja Naglav, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv duktilnosti jekla na varnost jeklenih konstrukcij. V ospredje je postavljena obravnava obnašanja jeklenih konstrukcij v primeru požara in potresa. V diplomskem delu je predstavljena vloga jekla in jeklenih konstrukcij skozi zgodovino, razložen pojem duktilnosti in njegov pomen za jeklo. Ogrodje diplomskega dela sestavlja kratka študija vpliva duktilnosti jekla na stabilnost jeklenih konstrukcij pri visokih temperaturah (požar) in cikličnih obtežbah (potres). Predstavljene so negativne in pozitivne lastnosti duktilnosti jekla, ter osnovne smernice za zagotavljanje stabilnosti objekta. Ključne besede: jeklo, jeklene konstrukcije, duktilnost, požar, potres Objavljeno v DKUM: 24.09.2013; Ogledov: 1808; Prenosov: 235 Celotno besedilo (654,58 KB) |
7. ANALIZA ZIDANIH STAVB S PROGRAMOM AMQUAKEBorut Furman, 2011, diplomsko delo Opis: Predmet diplomske naloge je preveriti delovanje in uporabo programa AmQuake, ki služi za potresno analizo zidanih zgradb.
V prvem delu naloge smo na kratko povzeli pravila oziroma zahteve za materiale in zidovja, če se odločimo za gradnjo na potresnem območju. V nadaljevanju smo predstavili delo s programom AmQuake, na primeru enodružinske hiše. Potresna analiza poteka v skladu z Evrokodom 6 in 8, zato so parametri in zahteve podrobneje raložene v nalogi.
Analizo smo izvedli za različna potresna območja in različne tipe tal ter rezultate med seboj primerjali. Ključne besede: gradbeništvo, zidane zgradbe, potres, program AmQuake Objavljeno v DKUM: 17.10.2011; Ogledov: 3854; Prenosov: 612 Celotno besedilo (10,51 MB) |
8. VPLIV IZBIRE POSTOPKA IZRAČUNA NIHAJNEGA ČASA NA VELIKOST POTRESNEGA VPLIVA IN EKONOMSKE POSLEDICENina Jug, 2011, diplomsko delo Opis: Pri potresno odporni gradnji objektov moramo izpolniti vse zahteve varnosti, ki jih podajajo predpisi, zato moramo določiti maksimalne obremenitve objekta.
V diplomskem delu je obravnavana jeklena konstrukcija s šestimi etažami. Analizirala sem, kako na velikost projektnega potresnega vpliva vplivajo različni izbrani postopki izračuna prvega nihajnega časa. Samo na takšen način sem lahko ocenila, kako je velikost potresnega vpliva povezana z izbiro metode analize in posledično, kakšni so stroški gradnje objekta. Masa in togost konstrukcije sta konstrukcijska parametra, ki imata preko prvega nihajnega časa največji vpliv na velikost potresnega vpliva, zato je v ospredju diplomskega dela opazovanje vpliva izbire modeliranja konstrukcije na velikost in porazdelitev potresnega vpliva.
Rezultati so pokazali, da se pojavijo opazne razlike v izbiri velikosti profilov stebrov konstrukcije glede na izbrano metodo, po kateri sem računala nihajne čase in velikosti potresne sile. Z ekonomskega vidika to pomeni, da vrednost stebrov celotne jeklene konstrukcije variira z izbiro postopka izračuna nihajnega časa in da je smiselno narediti analizo za različne tipe profilov, npr. za profile HEM in HEA. Ključne besede: potres, potresna analiza, dinamični model, prostostne stopnje, horizontalni pomiki, Evrokod 8, masa in togost konstrukcije, lastna frekvenca, nihajni čas, metoda končnih elementov, jeklena konstrukcija, jekleni profil, ekonomska analiza. Objavljeno v DKUM: 25.08.2011; Ogledov: 2988; Prenosov: 372 Celotno besedilo (2,45 MB) |
9. VPLIV IZBIRE POSTOPKA IZRAČUNA NIHAJNEGA ČASA NA VELIKOST POTRESNEGA VPLIVAMatevž Stegnar, 2010, diplomsko delo Opis: Zaradi zagotovitve potresne varnosti vsake konstrukcije je potrebno določiti njene maksimalne obremenitve v skladu s predpisom.
Bistvo diplomskega dela je tako potresna analiza dvoetažne jeklene konstrukcije z določitvijo velikosti potresnega vpliva glede na izbiro postopka za izračun prvega nihajnega časa konstrukcije. Konstrukcijska parametra, ki preko prvega nihajnega časa najbolj neposredno vplivata na velikost potresnega vpliva, sta masa in togost konstrukcije in zato smo se v diplomskem delu orientirali v opazovanje vpliva modeliranja mase in togosti konstrukcije na velikost in porazdelitev potresnega vpliva.
Rezultati računskih analiz so pokazali, da vrednosti opazno variirajo z izbiro postopka nihajnega časa. Ključne besede: potres, potresna analiza, dinamični model, Evrokod 8, masa in togost konstrukcije, metoda ekvivalentne konzole, lastna frekvenca, metoda končnih elementov, jeklena konstrukcija, elastični spekter odziva Objavljeno v DKUM: 26.08.2010; Ogledov: 4270; Prenosov: 701 (2 glasa) Celotno besedilo (1,35 MB) |
10. Oskrba starostnika v primeru požara, poplave ali potresaLovro Fajfar, 2010, diplomsko delo Opis: Delež starejših iz leta v leto narašča, zato je zelo pomembno, da vedno večjo pozornost oskrbe v primeru izrednih razmer polagamo na starejše, tako tiste ki še živijo doma, kot tiste, ki živijo v domovih za starejše. Starostniki, ki živijo doma skupaj s svojimi svojci, naj bi imeli zagotovljeno oskrbo tako kot vsi državljani Slovenije. Večje težave se pojavljajo v domovih za starejše občane, kjer kljub izdelanim načrtom za zaščito in reševanje prihaja do težav, predvsem zaradi zastarele gradnje domov in zaradi nezadostnega števila zaposlenih. V primeru potrebe reševanja je potrebno izboljšati stopnjo sodelovanja med ustanovami za oskrbo starostnikov in inštitucijami za zaščito in reševanje.
Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v dveh domovih za starejše, potrjujejo mnenja, da so člani negovalnega tima dobro seznanjeni z ukrepi v primeru požara, poplave ali potresa. Čeprav velika večina anketiranih še ni doživela naravne nesreče na delovnem mestu, so svoje znanje ocenili kot dobro. Ravno zaradi pomanjkanja izkušenj bi priporočili večkratno izvajanje praktičnih vaj evakuacije, skupaj s silami za zaščito in reševanje. S tem bi izboljšali sodelovanje, komunikacijo in koordinacijo med aktiviranimi organizacijami, ki so zadolžene za reševanje v primeru naravnih nesreč. Ključne besede: Ključne besede: starostnik, izredne razmere, požar, potres, poplava, negovalni tim in evakuacija. Objavljeno v DKUM: 02.07.2010; Ogledov: 2699; Prenosov: 401 Celotno besedilo (1,67 MB) |