Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Socialna vključenost otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja predstavlja pomemben izziv, saj ti otroci pogosto težje navezujejo stike in sodelujejo v skupinskih dejavnostih. Namen raziskave je bil preučiti stopnjo njihove socialne vključenosti v razredno skupnost ter ugotoviti, kako učitelji in svetovalni delavci zaznavajo ter spodbujajo njihovo vključevanje. V teoretičnem delu smo opredelili otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dejavnike, ki vplivajo na njihovo socialno vključenost v razredno skupnost, ter razliko med splošnimi in specifičnimi učnimi težavami. Podrobneje smo opisali disleksijo, disgrafijo, diskalkulijo in dispraksijo ter predstavili vlogo svetovalnih delavcev in učiteljev pri spodbujanju socialne vključenosti v razredno skupnost. V empiričnem delu smo ugotovili, da imajo strokovni delavci ustrezno znanje za prepoznavanje otrok in oblikovanje prilagoditev, vendar si želijo več usposabljanj na področju socialne vključenosti. Otroci so večinoma vključeni v razredno skupnost, a se pojavljajo ovire, kot so negativna pričakovanja vrstnikov, pomanjkanje socialnih veščin in nesodelovanje staršev. Kot najučinkovitejše strategije in metode strokovni delavci navajajo individualizacijo in diferenciacijo ter sodelovalne metode.
Ključne besede: primanjkljaji na posameznih področjih učenja, posebne potrebe, razredna skupnost, socialna vključenost, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Uvod: Neformalni oskrbovalci imajo ključno vlogo pri oskrbi svojca v terminalni fazi. Njihova naloga pogosto vključuje osnovno pomoč, čustveno podporo, odločanje in spremljanje simptomov bolezni. Oskrbovalci se pogosto srečujejo z visoko stopnjo stresa, izgorelosti in občutkom nepodprtosti, kar pa lahko negativno vpliva na njihovo duševno in telesno zdravje ter kakovost oskrbe. Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo. Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih 16 člankov. Najpogostejše izražene potrebe se nanašajo predvsem na ustrezno informiranost o bolezni, poteku umiranja in načinih nudenja oskrbe. Pomembna je tudi podpora, in sicer čustvena, fizična, duhovna, finančna, komunikacijska in administrativna podpora. Ustrezna in strukturirana podpora pomembno izboljša počutje oskrbovalcev ter vpliva na boljšo kakovost oskrbe. Razprava in zaključek: Neformalni oskrbovalci potrebujejo celostno podporo, ki pa je še vedno pomanjkljiva in preveč usmerjena samo na pacienta, medtem ko so potrebe oskrbovalcev premalo poznane ali pozabljene. Priporočljivo je raziskati še več izkušenj in potreb oskrbovalcev glede na kulturne, socialne in ekonomske dejavnike, saj se ti pomembno odražajo v zaznavanju bremena in dostopu do pomoči.
Ključne besede: paliativna oskrba, terminalna faza, neformalni oskrbovalci, podpora, potrebe
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Magistrsko delo Obravnava motiva pomen narave v delu Toneta Pavčka: Čas duše, čas telesa pri urah dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli vsebuje ugotovitve o izvedbi učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli na prostem na temo avtorja Toneta Pavčka in njegovega dela Čas duše, čas telesa. V središču magistrskega dela je izvedba učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli na prostem na temo avtorja Toneta Pavčka in njegovega dela Čas duše, čas telesa, natančneje odlomek Dolenjska. Zanimalo nas je, kako aktivni in sproščeni so dijaki in dijakinje pri takšni vrsti učne ure, kako zanimiva je učna ura na prostem ter kako učinkovita je ura dodatne strokovne pomoči pri slovenščini. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pomočjo katere smo povzeli že znana teoretična spoznanja o didaktiki, o didaktiki pouka književnosti, o dodatni strokovni pomoči, o posebnih potrebah, o pouku na prostem, o naravi in njenem vplivu na človekovo duševno zdravje, o avtorju in o delu. V empiričnem delu smo prikazali analizo izvedene učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini na prostem. Izvedli smo eno učno uro, ki je bila namenjena obravnavi avtorja Toneta Pavčka in dela Čas duše, čas telesa. Eno uro smo namenili izpolnjevanju anketnega vprašalnika ter pogovoru z dijaki in dijakinjami o opravljeni učni uri. Glavni cilji magistrskega dela so bili prikazati uspešnost učne ure na prostem pri slovenščini, v sklopu književnosti, prikazati uspešnost ur dodatne strokovne pomoči zaradi manjšega števila dijakov in dijakinj ter spodbuditi dijake in dijakinje za razmislek o naravi ter njihovem odnosu do nje.
Ključne besede: slovenščina, dodatna strokovna pomoč v srednji šoli, posebne potrebe, narava, Tone Pavček: Čas duše, čas telesa
Objavljeno v DKUM: 17.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: Cerebralna paraliza je nevrološka motnja, ki prizadene motorične funkcije posameznika in lahko vpliva tudi na druge vidike življenja, kot so komunikacija, kakovost življenja, kognitivne sposobnosti in socialna interakcija. Osebna asistenca jim pomaga, da živijo neodvisno in polno življenje. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je ocena kakovosti življenja oseb s cerebralno paralizo in povezavo med oceno kakovosti življenja in pomočjo osebne asistence. Pregledali smo domačo in tujo strokovno literaturo o kakovosti življenja oseb s cerebralno paralizo ter njihovem zadovoljstvu s storitvami osebne asistence. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga posredovali med aprilom in avgustom 2023. Sodelovalo je 204 oseb s cerebralno paralizo. Kakovost osebne asistence so v povprečju ocenili z visoko oceno 4,42. Večina udeležencev poroča o predsodkih v svojem okolju in izpostavlja željo po bolj prilagodljivih asistentih, boljšem usposabljanju ter večjem spoštovanju njihovega poklica. Ne obstaja statistično pomembna razlika v oceni kakovosti življenja med gibalno oviranimi in neoviranimi osebami s cerebralno paralizo, prav tako tudi starost ni povezana z oceno kakovosti življenja. Rezultati kažejo na pomen nadaljnjega razvoja in izboljšav osebne asistence ter podpirajo potrebo po večji ozaveščenosti in prilagodljivosti v obravnavi oseb s cerebralno paralizo.
Ključne besede: cerebralna paraliza, kvaliteta življenja, posebne potrebe, program asistenstva, osebna asistenca
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 32; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: Kompetenčni okvir EMT (2022) jezikovno zmožnost (v navezi s kulturno) opisuje kot temelj vseh drugih zmožnosti poklicnih prevajalcev. Njen razvoj je zato v ospredju bolonjskih dodiplomski prevajalskih programov, medtem ko za magistrske prevajalske programe Kompetenčni okvir EMT določa, da študenti za vpis potrebujejo visoko raven jezikovne zmožnosti v najmanj dveh delovnih jezikih oziroma raven učinkovitosti C1 ali več po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Poučevanje maternega in tujega jezika prihodnjih prevajalcev (in tolmačev) bi moralo biti zato prilagojeno njihovim specializiranim potrebam, s čimer se v številnih pogledih uvršča v okvir jezikov stroke (Cerezo Herrero 2018, Koletnik 2019). Na Oddelku za prevodoslovje Univerze v Mariboru zato že od leta 2012 ob začetku študija preverjamo jezikovno zmožnost študentov angleškega programa, od leta 2013 pa tudi obseg besedišča, in rezultate upoštevamo pri načrtovanju jezikovnega pouka. Medtem ko so bile v preteklosti že objavljene delne analize uspešnosti tako prilagojenega poučevanja (prim. Koletnik 2020 v povezavi z razvijanjem prevajalske zmožnosti, Koletnik in Tement 2020 za razvijanje besedišča), celostna analiza doslej še ni bila izvedena. Prav tako je deziderat primerjava oziroma korelacija izhodiščne zmožnosti s splošnim uspehom študentov pri jezikovnih predmetih na prevajalskem študiju, ki jo prinaša pričujoči članek. Dosedanje analize so sicer pokazale, da se za dodiplomski prevajalski študij angleškega jezika na Univerzi v Mariboru odločajo študenti z visoko razvito jezikovno zmožnostjo, kar predstavlja dodaten izziv pri snovanju učnih aktivnosti in materialov, obenem pa je dobra popotnica za magistrski študij prevajanja in tolmačenja.
Ključne besede: jezikovna zmožnost, poučevanje tujega jezika za potrebe prevajalcev in tolmačev, TILLT, jezik stroke, SEJO
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 303; Prenosov: 34
Celotno besedilo (412,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...