| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
POLISAHARIDI ZA RAZVOJ MEDICINSKIH TEKSTILIJ
Tijana Ristić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Trend pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v funkcionalizaciji površine tekstilij z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti. Pri večini funkcionalizacijskih metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni. Zato iz dneva v dan narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke, pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti. Eden izmed najperspektivnejših je hitozan, derivat hitina, ki je za celulozo drugi najbolj razširjen biopolimer na Zemlji. Žal pa ima hitozan, kljub številnim prednostim, tudi slabosti kot so omejena stabilnost in učinkovitost vezana na kisli pH medij. Zato je izrednega pomena poiskati ustrezen substitut za hitozan. Med številnimi polisaharidi je primeren kandidat derivat celuloze, aminoceluloza, ki vsebuje aminske skupine vzdolž polimerne verige. V diplomski nalogi smo tako površino viskoznih vlaken protimikrobno funkcionalizirali z uporabo hitozana in aminoceluloze. Pri tem smo uporabili dva mehanizma nanosa, klasično impregnacijo in depozicijo (vezavo koloidne raztopine polisaharida). Uspešnost funkcionalizacije smo spremljali s potenciometrično titracijo in spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7, kakor tudi z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod za določanje aminskih skupin dobro sovpadajo; korelacijski koeficient med njima znaša 0,949. Uporaba aminoceluloze, ne glede na princip nanosa, doprinese na površino vlaken znatno večjo količino aminskih skupin v primerjavi s hitozanom. Poleg tega je aminoceluloza pokazala učinkovito zatiranje patogene bakterije Escherichia coli, medtem ko je bil hitozan proti tej bakteriji popolnoma neučinkovit. Na podlagi dobljenih rezultatov smo potrdili našo hipotezo, da je aminoceluloza ustrezen substitut za hitozan. Postopek depozicije se je v primerjavi z impregnacijo izkazal kot učinkovitejši, v smislu doprinosa števila aminskih skupin in posledično boljše inhibicije patogenih mikroorganizmov.
Keywords: viskozna vlakna, hitozan, aminoceluloza, impregnacija, depozicija, protimikrobne lastnosti, potenciometrična titracija
Published: 08.10.2009; Views: 2566; Downloads: 320
.pdf Full text (1,62 MB)

4.
FUNKCIONALIZACIJA VLAKEN ZA DOSEGO BIOAKTIVNIH LASTNOSTI MATERIALA
Nives Vodišek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Poudarek pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v uporabi biorazgradljivih vlaknotvornih materialov, kot so celulozna vlakna (naravna ter regenerirana celulozna vlakna). Eden izmed pomembnih kriterijev uporabnosti celuloznih materialov za posebne namene je predvsem njihova površinska in biološka aktivnost, kakor tudi biološka razgradljivost. Tako je celuloza idealni izhodni material za funkcionalizacijo z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti materialov, ter posledično ustvarjanja medicinskih izdelkov. Dejstvo je, da je veliko število proti-mikrobnih spojin, ki se uporabljajo za funkcionalizacijo celuloznih vlaken v tekstilni industriji, vendar se sklepa, da mnoga od teh ne zagotavljajo popolne varnosti za varovanje zdravja ljudi in okolja. Na razpolago je množica učinkovitih proti-mikrobnih spojin, ki se razlikujejo po mehanizmu delovanja, vendar se znanost pospešeno posveča iskanju spojin in razvoju postopkov, ki bi temeljili izključno na rabi naravnih materialov, ki zagotavljajo popolno varnost za ljudi kakor tudi okolje. Ena izmed najbolj obetavnih naravnih spojin z odličnimi proti-mikrobnimi lastnostmi je hitozan. Delovanje tega naravnega polisaharida, ki se pridobiva iz hitina, je odvisno deleža in, predvsem, dostopnosti aminskih skupin hitozana, ki jim pripisujemo proti-mikrobno delovanje. V raziskavi smo uporabili različna regenerirana celulozna vlakna, kot so: viskoza, liocel in modal, ki spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken za katere je znano da so, v primerjavi z bombažem, ki vsebuje znaten delež voskov, pektinov, naravnih barvil in nemalokrat obremenjenost s pesticidi, večje čistosti in zato za potrebe protibakterijskih obdelav še posebej zanimiva. Našteta vlakna smo protimikrobno funkcionalizirali s 1% raztopino hitozana. Uspešnost funkcionalizacije smo merili s potenciometrično titracijo, spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7 in z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod dobro sovpadajo. Največjo vsebnost aminskih skupin kaže viskoza, sledi modal in nato liocel. Rezultati obeh tehnik dobro sovpadajo. Vsebnost aminskih skupin vpliva na protimikrobni značaj vlaken. Dokazali smo, da je v povprečju pri vlaknih, z višjo vsebnostjo aminskih skupin dosežena boljša redukcija patogenih bakterij, kakor patogenih gliv. Funkcionalizirana vlakna kažejo potencialno uporabo na številnih področji kot so medicinske tekstilije, tehnične tekstilije, tekstilije za dom in prosti čas, oblačila za zaščito in šport itd.
Keywords: viskoza, modal, liocel, hitozan, karakterizacija aminskih skupin, potenciometrična titracija, spektrofotometrična metoda C.I. Acid Orange 7, polielektrolitska titracija, protimikrobne lastnosti
Published: 11.10.2010; Views: 2232; Downloads: 216
.pdf Full text (1,53 MB)

5.
RAZVOJ ANALIZNIH METOD ZA DOLOČANJE SPREMLJAJOČIH KOMPONENT V ŽVEPLU
Natalija Šubej, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo optimirali analizne metode za določitev spremljajočih komponent v žveplu. Poizkušali smo določiti vsebnost anorganskih snovi (pepel) in organskih snovi ter vsebnost kisline, izražene kot delež proste žveplove(VI) kisline v treh različnih vrstah vzorcev – v vzorcih tekočega in trdnega žvepla ter v filtrni pogači. Pri tem smo uporabili klasične analizne metode. Vsebnost anorganskih in organskih snovi smo določili gravimetrično, za določitev deleža proste žveplove(VI) kisline pa smo uporabili volumetrijsko analizo. Vzorcema trdnega žvepla in pogače smo določili tudi vsebnost vlage. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da je določitev vsebnosti nečistoč (organskih snovi, pepela in proste H2SO4), katerih delež v vzorcu je majhen, s klasičnimi analiznimi metodami zelo težka. Najbolj primerljive in realne rezultate smo dobili pri določitvi proste H2SO4, kjer smo primerjali rezultate, dobljene s klasično nevtralizacijsko in potenciometrično titracijo. Rezultate smo testirali tudi z Grubbsovim testom za ubežnike, t- testom in F-testom.
Keywords: žveplo, pepel, organske snovi, prosta H2SO4, ekstrakcija, nevtralizacijska titracija, potenciometrična titracija
Published: 24.05.2012; Views: 1776; Downloads: 244
.pdf Full text (1,91 MB)

6.
VALIDACIJA IN IZRAČUN MERILNE NEGOTOVOSTI PRI DOLOČANJU MASNEGA DELEŽA BAKRA V BAKROVIH FUNGICIDIH
Simona Ocvirk, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil validirati postopek določitve masnega deleža bakra v bakrovem fungicidu Cuprablau Z s potenciometrično titracijo in izračunati merilno negotovost rezultata določitve bakra. Za validacijo tega parametra smo se odločili zato, ker je baker aktivna snov v fungicidu. Za ostale parametre (suspenzibilnost, sejalni ostanek, omočljivost in izguba pri sušenju), ki se določajo v vzorcih Cuprablau-a Z, pa smo ovrednotili samo natančnost analitskih postopkov. Pri postopku validacije metode določitve masnega deleža bakra smo preverili selektivnost, linearnost, točnost, ponovljivost in obnovljivost preskusne metode, s tem smo potrdili karakteristike zmogljivosti in omejitve preskusne metode ter identificirali vplive, ki lahko te karakteristike spreminjajo. Za preverjanje selektivnosti metode smo raziskali vpliv interferenta - železa na rezultate določitve bakra. Za oceno linearnosti smo izvedli meritve realnega vzorca z različnimi standardnimi dodatki bakra. Točnost preskusnega postopka smo preverili s preskusom izkoristka, ki smo ga izvedli na realnem vzorcu z dodatkom bakra. Za oceno ponovljivosti določitve smo izvedli ponovitve meritev pod pogoji ponovljivosti na različnih realnih vzorcih. Za oceno obnovljivosti določitve pa smo izvedli ponovitve meritev pod pogoji obnovljivosti (ponovitve v različnih časovnih obdobjih z več analitiki) na različnih realnih vzorcih. Ugotovili smo, da je postopek določitve masnega deleža bakra v bakrovem fungicidu Cuprablau Z ustrezen za predvideno uporabo. Z validacijo smo dokazali, da je preskusna metoda selektivna, linearna, točna in natančna. Z ovrednotenjem merilne negotovosti rezultata določitve bakra smo določili kakovost in lažjo primerljivost rezultatov.
Keywords: Cuprablau Z, baker, natrijev tiosulfat, potenciometrična titracija, končna točka.
Published: 05.06.2013; Views: 2541; Downloads: 274
.pdf Full text (2,64 MB)

7.
Validacija in izračun merilne negotovosti potenciometričnih postopkov določanja masnih deležev HCl in NaOH
Urška Polajžer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil validirati: metodo za določitev masnega deleža HCl v vzorcih klorovodikove kisline in metodo za določitev masnega deleža NaOH v vzorcih natrijevega hidroksida z uporabo avtomatskega titratorja in potenciometrično indikacijo končne točke. Pri postopku validacije smo preverili: linearnost, ponovljivost, obnovljivost, točnost in robustnost preskusnih metod. Po izbiri ustreznih validacijskih parametrov smo izvedli eksperimente in potrdili primernost metod za predvideno uporabo ter ovrednotili merilno negotovost rezultata določitev masnega deleža HCl in NaOH. Ugotovili smo, da je postopek določitve masnega deleža HCl in NaOH v vzorcih klorovodikove kisline in natrijevega hidroksida primeren za predvideno vsakodnevno in rutinsko uporabo. Z validacijo smo dokazali, da sta preskusni metodi natančni, točni, linearni in robustni. V sklepnem delu diplomske naloge smo indentificirali vse izvore merilne negotovosti in s pomočjo modelnih enačb izračunali razširejeno merilno negotovost.
Keywords: klorovodikova kislina, natrijev hidroksid, avtomatski titrator, potenciometrična titracija, končna točka, kombinirana steklena elektroda.
Published: 01.07.2013; Views: 1303; Downloads: 222
.pdf Full text (3,53 MB)

8.
OPTIMIZACIJA PROCESOV RAZKROJA IN REDUKCIJE V ZAPRTEM SISTEMU ZA DOLOČITEV MASNE KONCENTRACIJE TITANOVEGA DIOKSIDA V REALNIH VZORCIH
Mateja Flis, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je optimizacija procesov razkroja in redukcije vzorcev iz proizvodnje pigmentnega titanovega(IV) oksida v zaprtem sistemu. Sledila je potenciometrična določitev vsebnosti titanovega(III) oksida ter železovega(II) oksida v razkrojenih in reduciranih vzorcih. Kot sistem za razkroj in redukcijo smo uporabljali zaprt mikrovalovni razklop. Glavni namen uporabe zaprtega sistema razkroja in redukcije je preprečitev stika s škodljivimi plini. Razkroje in redukcije v mikrovalovni pečici smo izvajali z realnimi vzorci iz proizvodnje. Določili smo pogoje razkroja in redukcije za različne vzorce tako, da so istočasno v mikrovalovni pečici različni vzorci. V mikrovalovni pečici je lahko istočasno do 16 vzorcev. Zaradi tega se skupen čas reakcije za posamezen vzorec podaljša, skrajša pa se skupen čas za razkoj in redukcijo večjega števila vzorcev. Potenciometrična titracija s KMnO4 omogoča sočasno določitev Ti3+ in Fe2+ v istem vzorcu, kar nam omogoča razlika potencialov med Ti3+ in Fe2+ v raztopini. Rezultati vsebnosti TiO2 (g/l) in Fe (g/l) v vzorcih, ki so bili razkrojeni in reducirani v mikrovalovni pečici ter dobljeni z avtomatsko potenciometrično titracijo s KMnO4, so ustrezni, točni in natančni. Z razvito metodologijo lahko uspešno nadomestimo metode, ki se trenutno uporabljajo v Kontroli proizvodnega procesa pigmentnega titanovega(IV) oksida.
Keywords: titanov(IV) oksid, razkroj, redukcija, mikrovalovna pečica, potenciometrična titracija.
Published: 20.01.2016; Views: 752; Downloads: 44
.pdf Full text (2,70 MB)

9.
Volna kot učinkovit sorbent za odstranjevanje težkih kovin iz odpadne vode
Nina Šenekar, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil pridobiti visoko učinkovit sorbent za odstranjevanje Zn(II) iz odpadnih vod. Izvedli smo fizikalno in kemijsko modifikacijo volne s hitozanom; slednja je potekla z nastankom amidne vezi ob dodatku zamreževalcev EDC in NHS v razmerju 2 : 1. Prisotnost funkcionalnih skupin smo preverili s FT-IR spektri. Uspešnost modifikacije smo določili s potenciometrično ter polielektrolitsko titracijo. Osrednji del študije je bila sorpcija Zn(II) na razmaščeno in modificirano volno. Preučili smo vpliv kontaktnega časa, pH, koncentracije kovinskih ionov in temperature na sorpcijski proces. Preverili smo kinetiko psevdo-prvega in psevdo-drugega reda, prileganje Langmuirjevemu in Freundlichovemu modelu ter določili termodinamiko procesa. Desorpcijo Zn(II) z Na2-EDTA smo izvedli v štirih zaporednih ciklih in ji določili kinetiko. Sorbent z najvišjo koncentracijo protoniranih amino skupin (607,7 mmol kg-1) in sorpcijsko kapaciteto (1,52 mg g-1) smo pridobili z volno, fizikalno modificirano z nanosom 1 % (m/V) makromolekularne raztopine hitozana in poskusi sorpcije pri pH = 5. Z raztopino Zn(II) začetne koncentracije 12,5 mg l-1, kontaktnim časom 24 h in T = 25 °C smo dosegli 98,19 % učinkovitost sorpcije Zn(II). Časovni profil sorpcije Zn(II) z razmaščenimi in modificiranimi vlakni je ustrezal kinetiki psevdo-drugega reda (R2 > 0,9984). Najvišje prileganje eksperimentalnih podatkov smo dosegli z Langmuirjevim modelom (R2 > 0,9866). Proces sorpcije Zn(II) je bil spontan (∆G° < 0) in eksotermen (∆H° < 0). Desorpcijo Zn(II) v štirih ciklih smo uspešno izvedli z razmaščeno volno. Desorpcija Zn(II) s površine fizikalno in kemijsko modificirane volne je s cikli naraščala.
Keywords: volna, hitozan, cink, graftanje, FT-IR, potenciometrična titracija, polielektrolitska titracija, biosorpcija, desorpcija
Published: 30.10.2019; Views: 289; Downloads: 57
.pdf Full text (2,84 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica