| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekologija vrste skalni dolgin, leiobunum rupestre (herbst, 1799) (arachnida: opiliones: sclerosomatidae), v Sloveniji
Kristian Lipovac, 2021, magistrsko delo

Opis: Poznavanje ekologije vrst suhih južin še vedno temelji večinoma na opisnih podatkih značilnosti najdišč. Skalni dolgin (Leiobunum rupestre) je tipična gozdna vrsta suhih južin in živi v primerno vlažnih habitatih. V raziskavi smo analizirali prostorsko ekološko nišo skalnega dolgina v Sloveniji na osnovi podatkov o 736 skalnih dolginih na 304 lokacijah, na nadmorskih višinah med 150 in 1421 m. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kje so v Sloveniji ustrezni potencialni habitati in kateri okoljski dejavniki vplivajo na razširjenost skalnega dolgina, ter kako. Ugotoviti smo želeli še, kako in kje se bo ustreznost potencialnih habitatov do leta 2070 spremenila glede na podnebna scenarija RCP 4.5 in RCP 8.5 in na tej osnovi opredeliti potencialno razširjenost skalnega dolgina v Sloveniji v prihodnje. Razširjenost vrste smo proučili z ekološkim modeliranjem, pri čemer smo ugotavljali potencialno razširjenost vrste na podlagi modeliranja ustreznih habitatov. V raziskavi smo analizirali podatke z najdišč skalnega dolgina v povezavi z okoljskimi dejavniki v vsej Sloveniji. Ekološko nišo in razširjenost vrste smo proučevali z modelom za modeliranje maksimalne nedoločenosti/entropije(MaxEnt). Ugotovili smo, da je skalni dolgin submontanska do montanska vrsta, saj so najustreznejši potencialni habitati za življenje v hribovju, na nadmorskih višinah med 500 in 1000 m. Vrsta preferira manj vetrovne, geomorfološko najnižje predele, torej doline, kotanje ipd. v različnih tipih gozdov z bujno vegetacijo in s severno ekspozicijo. V visokogorju in Primorju ni ustreznih habitatov za skalnega dolgina. Na podlagi podnebnega scenarija RCP 4.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti skalnega dolgina do leta 2070 zmanjšali. Leta 2070 bo več ustreznih potencialnih habitatov na višjih nadmorskih višinah, zato pričakujemo v Sloveniji pomik prisotnosti vrste na višje nadmorske višine. Na podlagi scenarija RCP 8.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti do leta 2070 še dodatno zmanjšali. Po našem vedenju je to prva taka raziskava na suhih južinah v Evropi. Kljub relativno majhni, okrog 60-odstotni zanesljivosti rezultatov izbranega modela, se je naš pristop izkazal za zelo primeren način proučevanja prostorskih ekoloških niš suhih južin. Z izpopolnjevanjem modela se bo njegova verodostojnost v prihodnje nedvomno izboljšala, s tem pa si lahko obetamo vse bolj objektivno vrednotenje obravnavanih prostorskih niš in boljšo uporabnost izsledkov pri napovedovanju sprememb razširjenosti posameznih vrst v spreminjajočem se okolju.
Ključne besede: modeliranje ekološke niše, pajkovci, podnebne spremembe, potencialna razširjenost
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 403; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

2.
Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Povzetek V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami. S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019). Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti. Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti. Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Ključne besede: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 363; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

3.
Vpliv alkalnega zeolita na pH vrednost tal
David Roškarič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu, ki smo ga izvajali dve rastni sezoni, smo preučili vpliv alkalnega zeolita, imenovanega Silofil, na pH vrednost tal. Omenjeni zeolit je bil apliciran na dveh lokacijah na katerih smo vzorčili iz dveh globin, in sicer od 0 do 5 cm ter od 0 do 30 cm. Izmerili smo potencialno in aktivno kislost tal. Dodatek zeolita in globina vzorčenja nista značilno vplivali na pH vrednosti tal. Na reakcijo tal so imele največji vpliv naravne danosti, kot sta lokacija njiv in organska snov.
Ključne besede: Zeolit, potencialna kislost, aktivna kislost
Objavljeno v DKUM: 17.01.2019; Ogledov: 712; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (670,43 KB)

4.
Potencialna razširjenost jelke (Abies alba) v jugovzhodno-alpskem in dinarskem fitogeografskem območju Slovenije in Hrvaške v luči klimatskih sprememb
Aljaž Kožuh, 2017, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih postajajo vse bolj pereča tema klimatske spremembe ter njihov vpliv na okolje in biosfero. Zelo pogoste so napovedi o dvigu globalne povprečne letne temperature ter večji pogostosti in intenzivnosti vremenskih ekstremov. To bo prav gotovo imelo opazen vpliv tako na človeško družbo, kot na vse ostale organizme ki bivajo na tem planetu. S to raziskavo smo želeli ugotoviti njihov vpliv na potencialno razširjenost (bele) jelke (Abies alba) pri nas. Za območje raziskave smo izbrali alpsko fitogeografsko regijo Slovenije ter dinarsko fitogeografsko regijo Slovenije in Hrvaške, saj je tam jelka pri nas najbolj pogosta. Že danes je opazno krčenje areala jelke na južnem območju razširjenosti zaradi vse intenzivnejših poletnih suš in vročine v Mediteranu ter širjenje areala proti severovzhodu zaradi toplejše klime in milejših zim kontinentalne Evrope. Vpliv klimatskih sprememb na potencialno razširjenost smo želeli ponazoriti s pomočjo ekološkega modeliranja. Vzeli smo prostorske podatke o razširjenosti jelke v Sloveniji in na Hrvaškem ter okoljske spremenljivke (nadmorska višina in bioklimatske spremenljivke) za današnje stanje in štiri prihodnje scenarije na podlagi štirih različnih možnih reprezentativnih koncentracij toplogrednih plinov (RCP). Te podatke smo obdelali s pomočjo GIS orodij ter nato izvedli modeliranje z modelom Mahalonobisova tipičnost (Mahalonobis) in Maksimalna entropija (Maxent), s pomočjo katerih smo želeli napovedati primernost habitata za jelko danes in v primeru vseh štirih prihodnjih scenarijev. Rezultati niso pokazali večjih sprememb v primernosti habitata v obeh regijah. Primernost habitata naj bi se nekoliko povečala, v osrednjem in zahodnem delu alpske regije najbolj ob bolj optimističnih scenarijih (RCP2.6 in RCP4.5), na Pohorju in v Dinarski regiji pa ob bolj pesimističnih scenarijih (RCP6.0 in RCP8.5). Izrazitejše izboljšanje primernosti habitata pa bodo najbrž vseeno zavrli vse intenzivnejši vremenski ekstremi (poletna suša in vročina, zimski mraz, vremenske ujme). Zaradi zavrtja vplivov Mediterana s stani gorskih barier na jugozahodnem robu obeh regij bo sprememba areala in primernosti habitata jelke najbrž bolj podobna tistim v notranjosti celine, ki predvidevajo širjenje areala in boljše uspevanje jelke zaradi toplejše klime in milejših zim, kot tistim v Mediteranu, ki predvidevajo krčenje areala zaradi vse pogostejših in intenzivnejši poletnih suš in vročine. Točnost modelov in reprezentativnost rezultatov nekoliko omejujejo groba resolucija in popačenost bioklimatskih podatkov na regionalni ravni ter različna gostota podatkov o razširjenosti jelke na obeh straneh meje. Za boljši model se je izkazal Mahalonobis, saj Maxent slabo operira s tovrstnimi tipi prostorskih podatkov.
Ključne besede: alpska fitogeografska regija, dinarska fitogeografska regija, ekološko modeliranje, jelka, klimatske spremembe, potencialna razširjenost, primernost habitata, RCP, sprememba areala
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1031; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

5.
Razvoj hibridnega stroja za delo na strmem terenu
Martin Kodrič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Obravnavamo problem vzdolžne obdelave nasadov na strmih kmetijskih površinah, ki se danes obdelujejo z vitelnimi obdelovalnimi stroji. Za ugotavljanje energijske učinkovitosti obdelave kmetijskih površin smo uvedli pojem izkoristek procesa obdelave kmetijskih površin, s katerim je opredeljeno razmerje med energijo delovnih priključkov in skupno vloženo energijo. Razvili smo koncept stroja, ki izkorišča razpoložljivo potencialno energijo in v času vožnje po strmi površini navzdol uporablja dva delovna priključka hkrati . Izdelali smo samovozni stroj z vitelnim in kolesnim pogonskim sklopom ter s hidrostatičnim prenosom moči. Prednosti novega stroja smo dokazali z metodo nevronskih mrež. Napisali smo algoritem za ugotavljanje in napovedovanje izkoristka procesa obdelave strme kmetijske površine. Rezultati izboljšav so manjša poraba goriva, manjša količina proizvedenega CO2 in manjši stroški obdelave.
Ključne besede: strma kmetijska površina, potencialna energija, izkoristek procesa obdelave, vitelni stroj, hibridni pogon, nevronske mreže, metoda matrik
Objavljeno v DKUM: 25.08.2016; Ogledov: 1400; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

6.
Prevzeto priponsko obrazilo -i(j)ada v slovenski tvorbeno ustaljeni in potencialni leksiki
Ines Voršič, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek na osnovi korpusnega gradiva FidePLUS predstavlja samostalniške tvorjenke s prevzetim priponskim obrazilom -iada, ki v slovenskem jeziku ohranja izvirni zapis, se pisno prilagaja v -ijada ali pa se poenostavi v -jada oziroma -ada. Predstavljena je kombinacijska družljivost obrazila z občno- in lastnoimenskimi besedotvornimi podstavami in raziskana je sposobnost druženja z različnimi pomenskimi skupinami.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, pripona, potencialna leksika
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 814; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Prostorsko-časovne premene habitatov obmorskih mokrišč kot posledica primarne sukcesije in dvigovanja morske gladine
Danijel Ivajnšič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Razumevanje vzrokov za prostorsko razporeditev rastlin je eden od glavnih ciljev ekologije. Prav slednje je zelo pomembno, kadar želimo ustvariti novo podlago za razvoj vegetacije v naravovarstvene namene. V primeru Škocjanskega zatoka so bili novi poloji pazljivo načrtovani in ustvarjeni v različnih oblikah na različni mikro-nadmorski višini z namenom doseči spontani razvoj vsaj dveh ali treh ciljnih habitatnih tipov (muljasti in peščeni poloji brez vegetacije, halofitne enoletnice in halofitne trajnice z vsemi vmesnimi oblikami) ob upoštevanju procesa sukcesije. Na ta način je študija v Škocjanskem zatoku po eni strani predstavljala poseben prostorski eksperiment (spremljanje primarne sukcesije na novo ustvarjenih polojih) in po drugi strani praktičen naravovarstveni ukrep za renaturacijo degradiranega območja. Ta uspešno načrtovan, izveden in opazovan »ekološki eksperiment« v vrednosti 0.45 milijonov evrov lahko v splošnem velja za primer dobre prakse pri renaturaciji halofitnih rastlinskih združb oziroma prednostnih habitatov EU na sedimentnih obalah v obmorskih mokriščih širom Evrope. Pomembnost takšnih študij se znatno poveča ob upoštevanju vse resnejše grožnje, s podnebnimi spremembami pospešenega, dvigovanja morske gladine in vse večjega antropogenega pritiska na obalne predele – posledica tega je proces, ki ga v angleščini imenujemo »coastal squeeze«. Zaradi omenjenih groženj in pritiskov je halofitna vegetacija sedimentnih obal že sedaj pretežno omejena na obstoječa zavarovana območja, ki pa so obdana s številnimi cestami, z nasipi, s kanali, z intenzivnimi kmetijskimi površinami in urbanimi območji. Na ta način nadomestitev kopenske migracije ciljnih halofitnih habitatov evropskih obal s prihrankom območij, ki so brez fizičnih barier in omogočajo premik teh ekosistemov, ni preprosta. Študija v Škocjanskem zatoku je tako dokaz, da s pazljivo pripravo umetnih površin na ustrezni mikro-nadmorski višini, pod rednim vplivom plimovanja, dosežemo postopni razvoj ciljnih ogroženih habitatov po pretežno deterministični sukcesijski poti. Hkrati je model premene habitatov, ki temelji na mikro-nadmorski višini, pokazal bistvene spremembe v prihodnji prostorski razporeditvi obalnih habitatov v Škocjanskem zatoku in Sečoveljskih solinah zaradi dvigovanja morske gladine. Predviden je postopni umik muljastih in peščenih polojev ter halofitnih enoletnic ob upoštevanju ali lokalnega trenda ali globalnih modelnih napovedi dvigovanja morske gladine (IPCC AR4). Do srede 21. stoletja se lahko drastično zmanjša površina halofitnih trajnic. Po scenariju A1FI (tehnologija fosilnih goriv) bi le-te lahko v Škocjanskem zatoku do leta 2100 celo popolnoma izginile. Modelne napovedi tako kažejo 42-odstotno zmanjšanje vseh Natura 2000 habitatov do leta 2060 na obeh območjih raziskave. Posledično v študiji predlagamo tri protiukrepe za ohranjanje ciljnih habitatnih tipov. Najbolj ''naravni'' omilitveni ukrep je premik obalnih habitatov z uporabo varovalnih pasov (1), kjer so le-ti na voljo. Druga rešitev, izvedljiva v obeh zavarovanih območij, je gradnja umetnih otočkov z uporabo lokalnega izkopanega materiala (2). V Sečoveljskih solinah bi 22 otočkov in okopnitvena cona na ustreznih legah, primernih za habitate, katerim model napoveduje zmanjšanje površine, lahko nudilo dodatnih 10 ha za halofitno vegetacijo. 21 otočkov in 2 polotoka (skupaj 13 ha) na dveh različnih mikro-višinah bi lahko zagotovilo preživetje trem različnim habitatom v Škocjanskem zatoku. Na območju Sečoveljskih solin bi lahko z umetno regulacijo morja v opuščenem predelu na način, podoben polderjem, pridobili ustrezno površino za ciljne Natura 2000 habitate (3). Z uporabo naštetih protiukrepov bi ohranili 32 ha zavarovanih habitatov. Sklepamo lahko, da je ustrezne strateške načrte v obalnih mokriščih, ki lahko vsebujejo naštete protiokrepe, potrebno pripraviti pazljivo in predvsem pravočasno.
Ključne besede: dvig morske gladine, halofiti, obalna mokrišča, podnebne spremembe, potencialna gnezditvena površina, Sečoveljske soline, sukcesija, Škocjanski zatok
Objavljeno v DKUM: 10.06.2015; Ogledov: 1375; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

8.
Uporaba izobraževalnih apletov za predstavitev kvantnega obnašanja atomov
Nina Dolar, 2013, diplomsko delo

Opis: Fizika je naravoslovna znanost, ki se ukvarja z eksperimentalnimi raziskavami in matematičnim opisom pojavov v naravi. Ena izmed vej fizike pripada kvantni fiziki, ki opisuje obnašanje "mikroskopskega sveta", kjer prevladuje popolnoma drugačno obnašanje v primerjavi s pojavi, ki jih opazujemo v vsakdanjem življenju. V kvantnem svetu srečamo številne zakonitosti, ki nimajo klasičnih analogij. Zgled "čudnega" obnašanja predstavlja že sama fizika atoma, ki je navadnemu laiku težko razumljiva. Osnovni pojmi, kot so atom, elektron, proton, nevtron ter elektronska ovojnica so nekako razumljivi zaradi obstoja klasičnih analogij. Toda razumevanje merljivih količin, kot je na primer spekter atoma, zahteva popolnoma drugačen pristop.Pri poučevanju kvantnih pojavov so na internetu prosto dostopni številni odlični učni pripomočki, predvsem v obliki interaktivnih izobraževalnih apletov. V svojem diplomskem delu predstavljamo dva izobraževalna apleta, ki nazorno prikazujeta fiziko atoma. Prvi izobraževalni aplet "Model vodikovega atoma" nazorno predstavlja zgodovinski razvoj interpretacije o zgradbi atoma, drugi izobraževalni aplet "Kvantna vezana stanja" pa predstavlja potencialne jame z energijskimi nivoji, v katere se ujame delec – elektron. V diplomskem delu je tako najprej predstavljena zgodovinska pot, ki je vodila do pravilnega opisa obnašanja atoma. Sledi predstavitev osnovnih matematičnih izpeljav, ki podpirajo vsebino izobraževalnih apletov. Nato poudarimo in opišemo ključne korake delovanja aktualnih izobraževalnih apletov.
Ključne besede: Kvantna fizika, spekter atoma, zgradba atoma, potencialna jama, energijski nivoji, elektron, učni pripomočki, izobraževalni aplet
Objavljeno v DKUM: 07.11.2013; Ogledov: 2047; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

9.
TRŽNE ZNAČILNOSTI USPEŠNE PRODAJE ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ
Tanja Žunko, 2012, diplomsko delo

Opis: Življenjsko zavarovanje spada med osebna zavarovanja in se nanaša na zavarovanje za nevarnosti, ki pretijo človeku, njegovemu življenju, njegovi integriteti. Gre za zavarovanje človekovega življenja v primeru kakršne koli smrti, ne glede na to, ali pride do naravne, bolezenske ali nezgodne smrti za obdobje, za katero je zavarovanje sklenjeno. Zato je to zavarovanje tudi temelj varnosti v družini. V prvem delu smo opredelili posebnosti tržišča življenjskih zavarovanj, opisali, kako se je zavarovalništvo razvijalo, kaj dejansko je življenjsko zavarovanje ter njegov pomen in cilji življenjskega zavarovanja. Napisali smo tudi kdo so nosilci življenjskih zavarovanj v Sloveniji in kateri so. Opredelili smo, kakšna je ponudba življenjskih zavarovanj pri nas in jih tudi našteli. Drugo poglavje opisuje osebno komuniciranje pri sklepanju življenjskih zavarovanj. Tukaj je zelo pomembna psihologija uspešnega prodajalca, njegove sposobnosti in osebnostne lastnosti, čustvena stabilnost ter miselna naravnanost. Prav tako bistven je psihološki vidik prodaje, kjer smo opisali, kako lahko prodajalec ugotovi strankino potrebo in tako realizira prodajo. Opisali smo kako uspešno prodajati ter kaj je in kako poteka osebna prodaja, njene prednosti in pomanjkljivosti. Poglavje Prodajni proces pri sklepanju življenjskih zavarovanj pojasnjuje in opisuje kako poteka iskanje potencialnih strank, dogovarjanje terminov oziroma obiskov pri strankah, kako poteka priprava ter sprostitvena faza pri stranki, kako identificirati njene potrebe in probleme, kako poteka predstavitev celotnega svetovanja, kako potekajo pogajanja oziroma kako ravnati z ugovori, kako poteka zaključevanje prodaje in izpolnjevanje ponudb ter kaj so in kako potekajo aktivnosti po prodaji oziroma po prejetju originalnih polic. V zadnjem delu pa smo dejansko podali praktični primer na tržišču pri sklepanju življenjskih zavarovanj. V tem delu je opisana družina, ki ima dolgove, kolikšne imajo prihodke ter zakaj bi potrebovali življenjsko zavarovanje. Razložen in opisan je celotni prodajno svetovalni razgovor pri stranki.
Ključne besede: življenjsko zavarovanje, zaščita družine, psihologija uspešnega prodajalca, osebnostne lastnosti, sposobnosti, čustvena inteligenca, miselna naravnanost, potrebe, uspešna prodaja, potencialna stranka, prodajni proces, prodajni razgovor, svetovanje
Objavljeno v DKUM: 26.03.2013; Ogledov: 2673; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (222,52 KB)

10.
Postavitev merilne proge za testiranje turbokompresorjev
Sašo Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: S postavitvijo merilne proge za testiranje turbokompresorjev smo želeli izmeriti potrebne veličine za prikaz karakterističnih diagramov turbine in kompresorja, ker so kljub čedalje bolj razširjeni uporabi numeričnih metod, marsikje eksperimentalne metode še vedno potrebne. Z ustvarjanjem nadtlaka za turbino smo posneli dušilne krivulje kompresorja ter delovne karakteristike turbokompresorja. Izračunali smo potencialno moč, ki bi jo dosegala delovna turbina za pogon elektro generatorja.
Ključne besede: Plinsko turbinski postroj, potencialna moč, eksperimentalne metode
Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 1278; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici