| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica otroka, da pozna svoj izvor : magistrsko delo
Maša Klajderič, 2022, magistrsko delo

Opis: Temeljna pravica, ključna za oblikovanje posameznikove identitete, je nedvomno pravica do poznavanja lastnega izvora. Ustavno sodišče Republike Slovenije ji je priznalo celo naravo temeljne človekove pravice. Kot pomembna pravica, pa je priznana tudi v sklopu številnih mednarodnih pravnih aktih. Življenjske situacije, ki vodijo do želje po poznavanju lastnega izvora ter razkritja identifikacijskih podatkov bioloških staršev, so spočetje otroka s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano spolno celico, posvojitve, ter razne druge situacije, v katerih otrok ne pozna svojih bioloških staršev. Da otrok lahko uveljavlja svojo pravico do poznavanja lastnega izvora, mora v prvi vrsti biti izpolnjen pogoj, da otrok ve za obstoj svojih bioloških staršev. Nadaljnji pogoj predstavlja obstoj dokumentacije, v sklopu katere se vodijo informacije o izvoru otroka. Zadnji pogoj pa predstavlja še upravičenje otroka, da dostopa do informacij, ki jih zajema sama dokumentacija. Našteti pogoji veljajo predvsem v postopkih spočetja otroka s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano spolno celico ter pri posvojitvah. V ostalih življenjskih primerih, kjer podlaga za poznavanje lastnega izvora temeljni zgolj na otrokovi želji, je treba zagotoviti sodno varstvo.
Ključne besede: družinsko pravo, pravice otroka, mednarodno pravni akti, postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, posvojitev, ugotavljanje starševstva
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 75; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (651,23 KB)

2.
Nezakonite posvojitve kot oblika trgovine z ljudmi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Teja Lampe, 2022, diplomsko delo

Opis: Bodoči posvojitelji se iz različnih razlogov odločajo za posvojitev otrok, bodisi iz domače države, bodisi iz tujine. Tako posvojitelji kot posvojenci morajo izpolnjevati določene kriterije, da se postopek posvojitve izvede in tudi zaključi na zakonit način. Kadar govorimo o posvojitvah kot obliki trgovine z ljudmi, bi lahko postopek posvojitve razdelili na tri dele: začetek, proces in zaključek posvojitve. Največ kaznivih dejanj, ki nakazujejo na nezakonite posvojitve se običajno izvede v začetku – ugrabitev otroka, njihov odkup, zavajanje ali med samim postopkom - ponarejanje uradnih dokumentov, prirejanje informacij in podobno. Trgovina z ljudmi običajno vključuje tri elemente, in sicer novačenje, prevoz in izkoriščanje. Če izhajamo iz omenjenih elementov pri nezakonitih posvojitvah ne moremo govoriti o tipični obliki trgovine z ljudmi, saj je praviloma namen posvojitve dobrobit otroka oziroma posvojencu najti najbolj primerne starše in ne njihovo izkoriščanje.
Ključne besede: diplomske naloge, posvojitev, nezakonite posvojitve, trgovina z ljudmi
Objavljeno v DKUM: 06.09.2022; Ogledov: 134; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (756,82 KB)

3.
Kršitev človekovih pravic na temelju prepovedi posvojitve ruskih otrok s strani ameriških državljanov : diplomsko delo
Laura Kraner, 2020, diplomsko delo

Opis: V preambuli Konvencije o otrokovih pravicah je navedeno, da mora otrok za poln in harmoničen razvoj svoje individualnosti odraščati v družinskem okolju, v sreči, ljubezni in razumevanju in da si morajo države prizadevati, da bi otroci odraščali v urejenem družinskem in življenjskem okolju. Vsaka država naj bi zagotovila ukrepe, s katerimi bo skrbela za varstvo otrokovih koristi. Tretji člen Konvencije o otrokovih pravicah opredeljuje načelo največje koristi otroka, ki določa, da naj bodo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, otrokove koristi glavno vodilo. Bistvo diplomskega dela je predstaviti, kje so bile kršene človekove oziroma otrokove pravice in na kakšen način bi jih morala vsaka država upoštevati pri mednarodnih posvojitvah. Spodbuditi je treba države, da spoznajo, da mednarodna posvojitev predstavlja alternativen in včasih edini način skrbi za otroka, če zanj ni mogoče najti druge možnosti, še posebej, če gre za otroke, ki so bolni in so ostali brez bioloških staršev ter so prisiljeni biti in ostati več let v sirotišnicah.
Ključne besede: otrok, posvojitev, mednarodna posvojitev, kršitev človekovih pravic, načelo varstva otrokovih koristi
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 879; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (470,60 KB)

4.
KAFALA
Urška Tomaž, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga na splošno obravnava pravno ureditev in pojem kafale ter skuša najti stične točke in razlike med institutom slovenske posvojitve. Nastanek instituta kafale izvira iz Korana. Maroko je država z islamskim pravom, zato ne pozna instituta posvojitve in ima v svoji zakonodaji le skrbništvo nad otroci pod kafalo. Najpomembnejše razlike med posvojitvijo in kafalo se kažejo glede varovanja rodbine, poročanja sorodnikov med seboj ter pri dedovanju. Obdelane so najpomembnejše mednarodne konvencije iz področja posvojitev in varstva otrokovih pravic, ter predstavljeni poskusi treh držav implementirati kafalo v svoj pravni sistem. Prvo evropsko sodišče, ki je odločalo v zvezi s kafalo je bilo sodišče v Franciji, o zadevi Harroudj proti Franciji.
Ključne besede: posvojitev, islam, Maroko
Objavljeno v DKUM: 12.09.2017; Ogledov: 949; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (207,42 KB)

5.
DOŽIVLJANJE VLOGE MEDICINSKE SESTRE S STALIŠČA POSVOJITELJA
Božena Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Posvojitev, katere namen je predvsem korist otroka, poveže ljudi, ki se med seboj dejansko niso poznali: družino, ki je otroka dala v posvojitev, otroka, ki je posvojen in družino, ki je otroka posvojila. Znotraj te triade pomembno vlogo odigra tudi medicinska sestra, ki sodeluje pri aktu posvojitve. V teoretičnem delu diplomske naloge predstavimo pojme posvojitve, predpise v Sloveniji, ki regulirajo posvojitev, opišemo vlogo medicinske sestre pri posvojitvi otroka, njeno skrb za posvojenca in biološke starše ter zdravstveno vzgojo posvojiteljev. V diplomskem delu uporabimo deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Predstavimo študijo primera in uporabimo tehniko intervjuja, ki vsebujejo vprašanja odprtega tipa. Vprašanja se nanašajo na osebno izkušnjo starša posvojitelja. Iz študije primera ugotovimo, da je posvojitelj prejel dovolj informacij s strani medicinske sestre o oskrbi novorojenčka, tako da je mami in otroku zagotovljena zdravstvena in psihična varnost v domačem okolju. Posvojeni otrok s pomočjo staršev posvojiteljev in zdravstvenega osebja napreduje v razvoju. Otrok potrebuje varnost, nego, ljubeč odnos ter spodbudo in pomoč staršev pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti. Prav zaradi tega je pomembno, da se posvojitelji izobražujejo in dobijo vse potrebne informacije glede skrbi za otroka predvsem od zdravstvenih delavcev oz. medicinske sestre.
Ključne besede: Posvojitev, posvojitelj, posvojenec, medicinska sestra, novorojenec, zakonski predpisi.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 829; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (400,45 KB)

6.
PRIVOLITEV OTROKA K POSVOJITVI
Jelka Lorber, 2016, diplomsko delo

Opis: Posvojitev je pravni akt, ki ima za udeležence trajne posledice, in je ni možno razvezati. Posvojitev ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v četrtem delu in izhaja iz ustavne določbe o pravicah otrok. Postopek posvojitve se ureja po pravilih splošnega upravnega postopka, ki ga izvajajo centri za socialno delo. Posvoji se lahko samo otrok, ki je mlajši od 18 leta, če pred tem ne pridobi poslovne sposobnosti. Otrok, ki je starejši od 10 let, mora k posvojitvi podati svoje soglasje. Če v postopku niso izpolnjeni vsi pogoji, je posvojitev neveljavna, neizpolnjeni pogoji pa so razlogi za razveljavitev, ki učinkujejo ex nunc. Diplomska naloga je sestavljena tako, da uvodu v prvem poglavju sledi predstavitev pojma otroka in roditeljske pravice v drugem poglavju. V tretjem poglavju je razložen institut posvojitve, predstavljeni so pogoji za nastanek in razveljavitev. Predstavljeni so tudi najpomembnejši mednarodni in nacionalni pravni viri, ki urejajo to področje. V četrtem poglavju je preučena pravdna in poslovna sposobnost otrok, ki sodelujejo v postopkih, otrokova največja korist in pravica otrok, da svobodno izrazijo svoje mnenje. Nadalje so obravnavani pogoji za posvojitev v Veliki Britaniji, kakor tudi podatki o starosti otrok ob posvojitvi. V petem poglavju je podan intervju s Centra za socialno delo Pesnica. Tako mednarodni kot tudi domači zakonodajalci skušajo v zakonskih določbah doseči čim večjo vključevanje otrok v postopke, kjer se odloča o njih samih. Najpomembnejša je na tem področju je Konvencija o otrokovih pravicah, katere podpisnica je tudi Slovenija. Da se lahko otrok odloči tako, da bo njemu v največjo korist, mu mora država nuditi potrebno pomoč. Predstavljeni so pravni mehanizmi in ukrepi, ki jih država zagotavlja otrokom v pravnem prometu in družbi, ter pomen otrokove starosti pri njegovem vključevanju v procese odločanja.
Ključne besede: otrok, roditeljska pravica, otrokova korist, otrokovo mnenje, posvojitev, otroku prijazno pravosodje.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1118; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

7.
ANONIMNO ROJSTVO OTROKA
Jerneja Šisernik, 2015, diplomsko delo

Opis: Število smrti novorojenčkov ter zapustitve otrok po rojstvu se po večini držav sveta povečuje iz dneva v dan. V želji rešiti ta problem so našli zakonodajni organi v uzakonitvi legalne zapustitve otroka, pri kateri bi matere ostale anonimne. Otroka bi tako z oddajo v posvojitev rešili gotove smrti, matere pa pri tem ne bi bile kazensko odgovorne za oddajo svojega otroka institucijam, odgovornim za prevzem zapuščenih otrok, po večini so to bolnišnice. Kadar otrok ni zaželjen, predstavlja institut anonimnega rojstva otroka eno izmed legalnih možnosti, ki so ponujene materam, ko se znajdejo pred težko odločitvijo ali ohraniti otrokovo življenje ali ne. Pojem anonimnega rojstva pa ne vsebuje samo pravic matere, temveč se morajo upoštevati tudi pravice otrok, brez katerih tega instituta navsezadnje sploh ne bi niti potrebovali. Pravno podlago za samo uzakonitev anonimnega rojstva najdemo v mednarodnih dokumentih, predvsem v Konvenciji o otrokovih pravicah. Le-ta v 7. členu načelno omogoča, da države podpisnice znotraj svoje zakonodaje same preučijo ta institut in se nato odločijo, ali ga bodo uzakonile. Konvencija o otrokovih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah pa nadalje tudi določata otrokove pravice in njihovo pravico poznati svoj izvor. Naloga zakonodajnih organov je tako, da se tudi otrokom zagotovi, da se bodo njihove pravice, tako kot materine dosledno in sorazmerno upoštevale. Za spoštovanje določil Evropske konvencije o človekovih pravicah pa skrbi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v dosedanji praksi obravnavalo kar veliko primerov, ki se tičejo samega anonimnega rojstva. Čeprav je Republika Slovenija podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah, trenutno še nimamo uzakonjenega anonimnega rojstva otrok. Zakonodajna ureditev posvojitve, ki pa jo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, trenutno ne omogoča, da bi posvojen otrok v Sloveniji imel zakonsko možnost zahtevati podatke o svojih bioloških starših. Zato sem se odločila preveriti, ali se jim s tem kršijo njihove človekove pravice, predvsem 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki daje otrokom pravico do zasebnega in družinskega življenja.
Ključne besede: anonimno rojstvo, anonimne zibelke, človekov izvor, pravica do zasebnega in družinskega življenja, otrokove pravice, pravice matere do anonimnosti, posvojitev in otroški izvor.
Objavljeno v DKUM: 21.04.2016; Ogledov: 1216; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (994,19 KB)

8.
PRAVICA OTROKA, DA IZVE SVOJ IZVOR - PRIMER GODELLI
Franja Vihernik, 2015, diplomsko delo

Opis: Poznavanje svojega izvora je zelo pomembno dejstvo, ki vpliva na oblikovanje naše osebnosti, poznavanje lastne identitete. Zaradi tega je zelo pomembno, da vsak pozna svoje prednike, da pozna svoj izvor. Pravica otroka, da izve svoj izvor je pravica, da pozna svoje biološke starše, vsaj enega. Vendar pa je poznavanje svojega izvora v veliki meri odvisno od tega, ali se otrok rodi v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, ali je bil spočet po naravni poti ali s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo in ali je bil otrok posvojen. Sama pravica otroka, da izve svoj izvor je največkrat omejena s pravico tretjih do zasebnosti. Države bi morale pri odločanju med pravico otroka, da izve svoj izvor in pravico tretjih do zasebnosti izhajati iz največje otrokove koristi.
Ključne besede: otrok, očetovstvo, materinstvo, družina, osebnostna pravica, posvojitev, oploditev z biomedicinsko pomočjo, osebna identiteta
Objavljeno v DKUM: 02.12.2015; Ogledov: 1480; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (744,85 KB)

9.
ORGANIZACIJSKI DEJAVNIKI SOCIALNO VARSTVENEGA UKREPA POSVOJITVE OTROK IN NJIHOVA PROTISLOVNOST
Viktorija Bevc, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo skozi celoten analitično raziskovalni del sledili namenu posvojitve v Sloveniji in protislovju samega socialno varstvenega ukrepa pomoči otroku. Rezultati so pokazali, da obstaja v sedanji organizaciji posvojitve otrok vrsta spregledanih dejavnikov, ki vplivajo na strokovno ravnanje v smeri protislovja posvojitve in tako ni omogočeno, da bi posvojitev optimalno sledila koristi otroka. Pomenljiv je tudi podatek raziskave, da sedanja organizacija posvojitev pri nas ne omogoča strokovnemu delavcu ustreznega znanja in usposobljenosti za kakovostno izpeljavo posvojitve. Prav tako ne omogoča bodočim posvojiteljem ustreznih informacij, znanja in usposobljenosti za kakovostno odločitev glede posvojitve, posvojencu in posvojiteljskim staršem pa ne omogoča podpore po posvojitvi. Bodoče posvojitelje pušča brez ustreznih informacij in motivacijskega poriva za vključitev v skupinsko pripravo na posvojitev otroka, ob stran vsej posvojiteljski dejavnosti pa je postavljena tudi pomoč biološkim staršem posvojenca. Ugotovitve doktorske disertacije kažejo, da sedanja organizacijska izvedba posvojitve otrok pri nas ne upošteva dejavnikov, ki so napovedniki uspešnosti posvojitve in tudi ne sledi sodobni strokovni doktrini. Rezultati porajajo vrsto nerazumljivih dilem in protislovij. Na eni strani velika večina strokovnih delavcev izraža, da razumejo, kako pomembne so za posvojenega otroka skupinske priprave bodočih posvojiteljev na posvojitev, na drugi strani praksa kaže, da isti strokovni delavci dajejo otroke v posvojitev parom brez ustreznih priprav. Tako njihova izražena mnenja o tem, kako pomembna da je priprava, vzbujajo dvom, saj porajajo bistveno protislovje, ki pomeni odmik od prvenstvenega namena posvojitve. Prav tako je z upoštevanjem neplodnosti in njenih posledic v postopku posvojitve. Rezultati pokažejo visoko stopnjo ozaveščenosti o pomembnem vplivu nepredelane bolečine zaradi neplodnosti in njenih posledic, torej o stiski, ki jo doživlja neploden par, hkrati pa rezultati pokažejo, da strokovni delavci kljub temu ne svetujejo, naj si poiščejo psihosocialno pomoč zaradi posledic neplodnosti, da bi s posvojenim otrokom lažje vzpostavili družinsko skupnost. Kljub poznavanju posledic, jim strokovni delavci brez priprave dodeljujejo otroke v posvojitev. Tudi njihovo večinsko mnenje, da je posvojitev pomoč otroku brez staršev, nakazuje protislovje v primeru posvojitve, ko potrebe bodočih posvojiteljev postavijo kot prvenstveno upoštevane pri naših posvojitvah in hkrati na načelni ravni menijo, da se s posvojitvijo sledi koristi otroka. Rezultati tudi kažejo, da strokovni delavci s posvojitvijo pomagajo paru rešiti bolečo situacijo neplodnosti in odpraviti strah in dolgočasje, ki ga prinaša življenje brez otroka, da prevzemajo rešiteljsko vlogo za par brez otroka. Otroka na ta način instrumentalizirajo. Protislovnost organizacijskih dejavnikov posvojitve v Sloveniji, ki smo ji sledili z rezultati raziskave, je teoretska konceptualna osnova za raziskovanje protislovnosti organizacijskih modelov posvojitve drugod v svetu, hkrati pa inicira variable, na katere moramo biti pozorni v postopku posvojitve otroka, še posebej, ko gre za posvojitev otroka s strani parov in posameznikov, ki imajo izkušnjo neplodnosti. Rezultati doktorske disertacije ponujajo na aplikativni ravni izvirno rešitev za tak model organizacije posvojitev, ki vključuje organizacijske dejavnike, kakršnih do sedaj v slovenski praksi, kot tudi v praksi v svetu, še ni vključeval. Posebej širi možnosti za dograjevanje modela priprave na posvojitev, ki ga hkrati tudi izpostavi kot pomembnejši člen pri izvedbi socialno-varstvenega ukrepa za otroka in od katerega je pogosto odvisen uspeh posvojitve. S tem ponuja nadgradnjo doktrine ne le strokovnega dela na področju posvojitev otrok, da se teorija in praksa posodobi ter obrne od tradicionalnih pristopov k sodobnejšim, otroku koristnejšim, pač pa pomeni tudi doktrinarno nadgradnjo spoznanj znanstvene misli na področju posvojitve o
Ključne besede: organizacijski dejavniki, posvojitev, korist otroka, priprava na posvojitev, neplodnost para, protislovje posvojitve
Objavljeno v DKUM: 26.03.2015; Ogledov: 1511; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

10.
ISTOSPOLNO STARŠEVSTVO V SLOVENIJI IN NA ŠKOTSKEM
Sandra Vrbnjak, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjamo z istospolnim starševstvom, ki je danes, kljub razvitosti družbe in naprednejši, svobodnejši miselnosti, še vedno velik tabu v Sloveniji. Nasprotno je na Škotskem, kjer so ljudje strpnejši do istospolnih partnerjev. Na to nakazuje tudi njihova zakonodaja, ki istospolnim partnerjem dovoljuje posvojitev otrok. Pri raziskovanju se omejimo predvsem na možnost posvojitve in ne toliko na ostale možnosti, ki omogočajo skrb za otroka, kot je na primer skrbništvo ali rejništvo. Nekaj besed namenimo tudi oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Aktualno stanje na področju posvojitev s strani istospolnih partnerjev predstavimo s pomočjo primarnih in sekundarnih virov, analize medijskih, strokovnih in znanstvenih člankov, pravnih aktov, monografij ter internetnih virov.
Ključne besede: homoseksualnost, istospolne družine, posvojitev
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 2106; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (234,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici