1. Posttravmatska stresna motnja med zaporskimi delavci : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLucija Justin, 2024, diplomsko delo Opis: Zaporski delavci se pri svojem delu soočajo z mnogimi stresnimi situacijami, ki lahko pri delavcu povzročijo prekomeren psihološki odziv ali travmo. Zato je delo zaporskih delavcev »idealno« za razvoj posttravmatske stresne motnje. V diplomskem delu sem raziskala posttravmatsko stresno motnjo, pogostost pojava posttravmatske stresne motnje med zaporskimi delavci, preventivne ukrepe in načine preprečevanja nastanka motnje in tudi načine soočanja in zdravljenja, ko pride do pojava posttravmatske stresne motnje pri zaporskih delavcih. Ugotavljala pa sem tudi na kakšen način, če jim, kadru po slovenskih zaporih pomagajo pri soočanju s travmatičnimi dogodki in kako lahko travmatizacijo na delovnem mestu preprečimo.
Cilj diplomske naloge je dobiti predstavo o tem, kako pogost je pojav posttravmatske stresne motnje med zaporskimi delavci in kako se s tem pojavom zaporski delavci soočajo. Velika fluktuacija zaporskega kadra je velik problem, k kateremu pripomorejo veliki psihološki napori pri delu, ki negativno vplivajo ne samo na osebje pač pa tudi na rehabilitacijo zaprtih oseb, ki pa je eden izmed glavnih ciljev zaporskega sistema.
Ugotovitve diplomske naloge kažejo, da pravosodni policisti v slovenskih zaporih niso deležni pshološke pomoči ali pa je ta na voljo v zelo omejenih okoliščinah kar kaže na pomanjkanje zavedanja pomembnosti dobrega psihičnega stanja zaposlenih v zaporskem sistem.
Ključne besede: posttravmatska stresna motnja, zaporski delavci
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (1013,19 KB) |
2. Vpliv posttravmatske stresne motnje na posameznikaRebeka Košec, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Posttravmatska stresna motnja velja za najpogostejšo posledico ob izpostavljenosti posameznika travmatični izkušnji. Posttravmatska stresna motnja je opredeljena takrat, ko začetni simptomi travme ne izzvenijo in trajajo dlje kot en mesec. Tako posledično vpliva tudi na kakovost življenja in v posameznikov vsakdan prinaša soočanje s posledicami.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled literature.
Rezultati: Spoznali smo, da je posttravmatska stresna motnja od uradne uvedbe diagnoze bolje razumljena in raziskana. Kljub dodatnemu znanju pa je opaziti omejen uspeh na področju zdravljenja, saj večina posameznikov ne prejme ustrezne pomoči ali pa njihovo zdravljenje ni optimalno.
Razprava in sklep: Raziskave kažejo, da je vpliv travmatične izkušnje na posameznika neizogiben, vseeno pa lahko vplivamo na njen izid z ustrezno pomočjo in pravilnim soočanjem travmatizirane žrtve s travmatičnim dogodkom. Ob tem je poudarjena vloga medicinske sestre, saj se lahko na vseh področjih zdravstvene oskrbe sreča s travmatizirano osebo. Pri tem je pomembno, da medicinska sestra prepozna simptome posttravmatske stresne motnje in vzpostavi zaupen odnos s posameznikom, ki mu je težko govoriti o srečanju s travmo, ter tako odpira pot do zdravljenja. Ob tem ne smemo pozabiti, da so prav delavci na čelnih linijah nudenja prve pomoči visoko rizično izpostavljeni travmi in posledično posttravmatski stresni motnji.
Ključne besede: travmatična izkušnja, posttravmatska stresna motnja, simptomi, diagnosticiranje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 258; Prenosov: 33
Celotno besedilo (476,85 KB) |
3. Vloga izbranih pokazateljev duševnega zdravja pri žalujočih osebahNuša Kramberger, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti vlogo izbranih pokazateljev duševnega zdravja pri žalujočih osebah. Izpostavili smo štiri pomembne pokazatelje duševnega zdravja ob izgubi bližnjega, in sicer posttravmatsko rast, posttravmatsko stresno motnjo, nadaljujoči se odnos s pokojnikom in socialno oporo ob izgubi. V ta namen smo uporabili vprašalnik nadaljevanja vezi s pokojnikom in lestvico nadaljevanja vezi (lestvici internaliziranega in eksternaliziranega nadaljujočega se odnosa), vprašalnik posttravmatske stresne motnje, vprašalnik posttravmatske rasti in vprašalnik socialne opore. Rezultati študije so pokazali, da posttravmatsko rast žalujočega najbolje napoveduje internaliziran nadaljujoči se odnos. Posttravmatska stresna motnja se statistično pomembno povezuje z eksternaliziranim nadaljujočim se odnosom, posttravmatska rast pa z internaliziranim nadaljujočim se odnosom s pokojnikom. Kljub temu da simptomi posttravmatske stresne motnje s časom rahlo upadajo, negativne povezanosti teh dveh konstruktov nismo pokazali. Izkazalo se je, da žalujoči, ki so izgubili bližnjega zaradi nasilne smrti (samomora), doživljajo več simptomov posttravmatske stresne motnje kot žalujoči ob nenasilni izgubi. V nasprotju s pričakovanji pa se je pokazalo, da se pričakovana smrt statistično pomembno povezuje z posttravmatsko rastjo. Skupno ti rezultati implicirajo, da lahko žalovanje vodi v posttravmatsko rast ali v zapletene postopke žalovanja.
Ključne besede: nadaljujoči se odnos, posttravmatska rast, posttravmatska stresna motnja, socialna opora, žalujoči
Objavljeno v DKUM: 28.01.2021; Ogledov: 1091; Prenosov: 126
Celotno besedilo (978,70 KB) |
4. Stres in posttravmatska stresna motnja v uniformiranih službah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTimotej Petrovič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je zajeto vse o stresu, vrstah stresnih motenj, posttravmatski stresni motnji, vrstah stresorjev v uniformiranih službah (Policija, vojska, gasilci, in zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči), ter metodah zdravljenja posttravmatske stresne motnje.
Stres je fenomen, s katerim se srečujemo vsak dan. V nas vzpodbudi stresno reakcijo, katera je lahko pozitivna ali negativna. Med nekatere hujše oblike stresnih motenj, katere vir so travmatični stresorji, spada posttravmatska stresna motnja. Ali se bo motnja razvila ali ne je v veliki meri odvisno od več dejavnikov, katere sem podrobno razčlenil v diplomski nalogi.
Pripadniki uniformiranih služb se pri svojem delu srečujejo s številnimi stresorji, ki so lahko proizvod okolja ali pa proizvod delovanja človeka. V diplomskem delu sem se osredotočil in izbral štiri skupine poklicev: policiste, vojake, gasilce in pa zdravstvene delavce nujne medicinske pomoči. Raziskal sem stresorje, ki so specifični za vsako skupino in poiskal ali obstajajo stresorji, ki so skupni vsem štirim skupinam.
Obstajajo številne metode zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Osredotočil sem se na terapevtske pristope in na zdravljenje z uporabo psihotropnih zdravil. Ugotavljal sem, kateri pristop je bolj učinkovit in kakšne so prednosti obeh metod.
Fenomen posttravmatske stresne motnje je v znanstvenih krogih še zmerom premalo raziskan, čeprav so znaki ogromnega napredka v zadnjih dvajsetih letih. Zdi se mi pomembno, da se o problematiki govori in raziskuje, saj lahko z razumevanjem stresa in motenj, ki jih povzroča veliko bolje razumemo družbo, kot celoto in pa medosebne odnose, ki tvorijo vezi med posamezniki.
Ključne besede: diplomske naloge, stres, psihologija, posttravmatska stresna motnja, operativni stresorji
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1452; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. Vpliv travmatičnih dogodkov na delo policista in psihološka pomoč : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDavid Somensary, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o stresnosti policijskega dela ter kako so k stresu, posttravmatski stresni motnji in njunim posledicam izpostavljeni policisti pri svojem vsakdanjem delu. Namen diplomskega dela je tudi osvestiti policiste in morda tudi druge, kako, kje in na kakšen način lahko poiščejo strokovno pomoč ter kdo in na kakšen način jo nudi. Osrednji del diplomskega dela je raziskava, ki je bila izvedena je s pomočjo anketnega vprašalnika.
Anketni vprašalnik je bil razdeljen znotraj Policijske uprave Nova Gorica (SKP PU Nova Gorica, OKC PU Nova Gorica, PPP Nova Gorica, PP Ajdovščina, PP Bovec, PP Nova Gorica in PP Tolmin), in sicer na različnih sistematiziranih delovnih mestih kot so: policist, policist – starejši policist, policist – stalni dežurni, policist – vodja policijskega okoliša, policist – kriminalist in drugo.
Za namen raziskave smo zastavili tri hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti, ali Policija kot delodajalec skrbi za ustrezno in pravočasno pomoč policistom, ali travmatični dogodek pri večini policistov ne pusti negativnih posledic in ali imajo policisti predsodke pred iskanjem psihološke pomoči.
Rezultati anketnega vprašalnika "Vpliv travmatičnih dogodkov na delo policista in psihološka pomoč" so pokazali, da policisti imajo predsodke pred iskanjem psihološke pomoči. Z neposredno trditvijo o lastnih predsodkih pri trditvi št. 4 – Psihološke pomoči zaradi predsodka ne bom uporabil/a, se je sicer strinjal manjši odstotek anketiranih policistov, vendar jih več kot polovica meni, da imajo predsodke drugi policisti. Prav tako so zgovorni odgovori policistov na odprto vprašanje št. 14 – V katerem primeru bi se odločili za psihološko pomoč zaradi travmatičnega dogodka v službi, ko jih, kar slaba tretjina v nobenem primeru ne bi iskala psihološke pomoči ob travmatičnem dogodku v službi. Menimo, da so rezultati skladni s pogostim stereotipom, da mora biti policist „super junak“, ki mu nič ne pride do živega.
Ključne besede: diplomske naloge, stres, posttravmatska stresna motnja, psihološka pomoč
Objavljeno v DKUM: 25.02.2020; Ogledov: 1406; Prenosov: 232
Celotno besedilo (723,41 KB) |
6. Zdravljenje posttravmatske stresne motnje s psihadeliki : magistrsko deloMaja Vrbnjak, 2019, magistrsko delo Opis: Travma, vključno s posttravmatsko stresno motnjo, je prevladujoče in zahtevno vprašanje na področju psihologije, s številnimi pristopi zdravljenja in različnimi stopnjami uspeha. V preteklosti sta bila v terapevtskih okoljih pod nadzorom usposobljenih strokovnjakov med drugim uporabljena tudi psihadelika lizergični kislinski dietilamid in 3,4-metilendioksi-metamfetamin. Vendar pa je prepoved in nadalje uvrščanje teh snovi med nedovoljene učinkovito ustavilo njihovo uporabo pri zdravljenju in s tem raziskovanju terapevtskega potenciala. Posledično generacija terapevtov ni bila seznanjena o potencialih psihadeličnih snovi kot dodatka k psihološki terapiji, tudi pri zdravljenju travme. Ta kvalitativna naloga bo namenjena odkrivanju zgodovine teh snovi, njihovem odnosu do psihoterapije in novejših uporabah v naši psihoterapevtski kulturi z analizo in sintezo dokumentov najboljših praks. Raziskovanje uporabe psihadelika lizergični kislinski dietilamid in 3,4-metilendioksi-metamfetamin pri zdravljenju travme bo zagotovilo nadaljnji vpogled v to, kje smo in kako se ukvarjamo s psihološkim zdravljenjem.
Ključne besede: stres, travma, posttravmatska stresna motnja, zdravljenje, psihadeliki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 2590; Prenosov: 393
Celotno besedilo (1,02 MB) |
7. Psihološke posledice preživete vojne travme v Srebrenici : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMonika Vrhovšek Golubić, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljena dejstva, potek in posledice največjega pomora ljudi v Evropi po 2. svetovni vojni, ki se je zgodil leta 1995 v Srebrenici. Podrobneje sem opisala psihološke posledice, ki so nastale med in po vojni ter s katerimi se preživeli še vedno soočajo. Med opisanimi so stres, tesnoba ali anksioznost, posttravmatska stresna motnja in depresija.
Stres je stanje, ki smo mu dnevno izpostavljeni, vendar sem se sama bolj osredotočila na negativni stres, ki ga sprožijo občutki nemoči, žalosti, jeze, strahu, tesnobe. Pri ljudeh, ki so bolj nagnjeni k bolezenski tesnobi, se lahko razvije tudi anksiozna motnja. O njej govorimo, kadar se oseba neprijetnih ali nevarnih dogodkov tako boji, da jo to ovira in kadar stopnjo nevarnosti precenjuje. Med psihološke posledice vojne spada tudi posttravmatska stresna motnja, ki jo avtorji označujejo za hudo in dolgotrajno motnjo, ki nastane kot zakasnel odziv na zelo travmatičen dogodek in ji je lahko izpostavljen vsak, ne glede na spol in starost. Med hujše oblike psiholoških posledic spada depresija, za katero avtorji navajajo, da zbolijo ljudje, ki so živeli v izredno stresnem okolju.
Verjetnost, da ljudje trpijo za katero psihološko motnjo, je zelo velika, glede na to, kakšnim grozotam, trpljenju in trpinčenju so jim bili izpostavljeni ljudje. Kljub temu da je pomor trajal le nekaj dni, so posledice doživljenjske.
Ključne besede: vojne travme, genocid, psihološke posledice, posttravmatska stresna motnja, Srebrenica, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1901; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1,15 MB) |
8. Duševno zdravje v slovenski vojskiDarja Perceva, 2017, magistrsko delo Opis: Težave v duševnem zdravju predstavljajo pereč globalni in ekonomski problem, saj breme duševnih motenj iz dneva v dan narašča. Duševno zdravje je kompleksen pojav in zajema preplet raznolikih indikatorjev, varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, zato so tudi rezultati raziskav velikokrat neskladni ali kulturno pogojeni. Vojaško osebje je ena izmed specifičnih populacij, ki je na slovenskih tleh do sedaj bila pomanjkljivo preučevana, ko govorimo o duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil pridobiti vpogled v duševno zdravje zaposlenih v Slovenski vojski ter preučiti stres, anksioznost, depresijo, posttravmatsko stresno motnjo, neprimerno rabo alkohola in socialno podporo ter povezave med konstrukti na vzorcu vojaškega osebja. K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni zaposleni v Slovenski vojski. Vzorec zajema 180 zaposlenih. Oblikovali smo baterijo vprašalnikov, ki je v uvodnem delu zajemala sociodemografske podatke. Za merjenje konstruktov smo uporabili vprašalnik za samoocenjevanje rabe alkohola CAGE, vprašalnik o rabi alkohola AUDIT-10, lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa DASS-21, vprašalnik simptomatike posttravmatske stresne motnje ter lestvico zaznane socialne podpore SOS. Statistično analizo smo opravili v programu SPSS IBM Statistics 22.0. Udeleženci ne kažejo težav v duševnem zdravju, saj se rezultati izmerjenih konstruktov gibljejo v rangu splošno sprejete normalnosti. Potrdili smo medsebojno povezanost med konstrukti. Nismo potrdili razlik med spoloma in razlik med posamezniki, ki se misije niso nikoli udeležili, in tistimi, ki so se misije udeležili enkrat ali večkrat. Ugotovili smo, da s spremenljivkami stres, anksioznost, depresija, zaznana socialna podpora in neprimerna raba alkohola pojasnimo manjši del variabilnosti posttravmatske stresne motnje, skoraj najboljši rezultat pa lahko dosežemo že samo s spremenljivko stres.
Z raziskavo smo omogočili delni pregled trenutnega stanja na področju duševnega zdravja in raziskovanja na vojaškem področju v Sloveniji, prav tako pa postavitev temeljev in izhodišča za prihodnje študije.
Ključne besede: duševno zdravje, slovenska vojska, stres, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, alkohol, socialna podpora
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 2360; Prenosov: 322
Celotno besedilo (2,17 MB) |
9. Talci : psihične posledicePrimož Mozetič, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o talcih oziroma o psihičnih posledicah talcev. Tema poskuša opisati vse tipe posledic, ki se dotaknejo oseb, ki so doživele izkušnjo kot talci, prav tako se dotakne tudi posledic, ki jih ta izkušnja pusti na njihovih bližnjih. Posledic je veliko ter segajo vse od zdravstvenih, emotivnih, kognitivnih, vedenjskih, pa tudi pozitivnih. Med drugim se bomo dotaknili tudi odnosa med talcem in ugrabiteljem ter stockholmskega in londonskega sindroma.
Ker tako travmatičen dogodek nedvomno pusti dolgoročne posledice, ki med drugim vplivajo na človekove medosebne odnose ter posledično na kvaliteto življenja, je tu seveda ključnega pomena psihološka pomoč pri razreševanju posledic oziroma travm, katerim so ti ljudje podvrženi. Ta sega od krizne intervencije na kraju dogodka, pa vse do dolgoročne psihoterapevtske pomoči tako žrtvam kot njihovim bližnjim in je opisana v tretjem delu diplomske naloge. V zadnjem delu bomo predstavili spoznanja intervjuja s strokovnjakom s področja kriznih situacij, ki bo z nami delil svoje izkušnje ter ugotovitve na tem področju v Sloveniji, nasvete, kako ravnati v primeru zajetja ter usmeritve za izvajanje čimbolj učinkovite strokovne pomoči talcem v prihodnosti.
Ključne besede: talci, psihološke posledice, travme, posttravmatska stresna motnja, stockholmski sindrom, londonski sindrom, psihološka pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.01.2016; Ogledov: 2749; Prenosov: 158
Celotno besedilo (501,35 KB) |
10. Preprečevanje in ukrepanje v primeru zavedanja med splošno anestezijoJelena Berger, Polona Mušič, Bernarda Logar Zakrajšek, Dušan Mekiš, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Splošna anestezija je stanje reverzibilne izgube zavesti (nezavedanje ali farmakološki spanec), občutka za bolečino, mišičnega tonusa, zmanjšanega delovanja avtonomnega živčnega sistema in izgube spomina za čas, ko je bolnik v splošni anesteziji. Tako stanje dosežemo, če zagotovimo zadostno globino anestezije ves čas operacije. Zavedanje med operacijo je resen zaplet, ki lahko nastane, kadar zaradi različnih vzrokov ni zagotovljena zadostna globina anestezije. V kratkem pregledu bomo opisali nevrobiološke osnove zavedanja med operacijo, vzroke zanj, metode merjenja globine anestezije, preprečevanje zavedanja med anestezijo, možne posledice in zdravljenje le-teh.
Zaključki: Medoperativna budnost pri nekaterih bolnikih pusti pomembne posledice, zato so za dobro klinično prakso potrebne smernice za preprečevanje zavedanja med operacijo in navodila za zmanjševanje in zdravljenje posledic zavedanja med operacijo med splošno anestezijo.
Ključne besede: splošna anestezija, globina, zavedanje med operacijo, anestezija, zapleti, preprečevanje, posttravmatska stresna motnja
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1625; Prenosov: 180
Celotno besedilo (283,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
