| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Keywords: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Published: 29.01.2021; Views: 169; Downloads: 57
.pdf Full text (2,51 MB)

2.
POETIKA KRATKE PROZE MOJCE KUMERDEJ
Vesna Kušar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu sem s pomočjo literarnoteoretičnih ter literarnozgodovinskih dognanj znanstvenikov proučevala kratkoprozni deli Fragma in Temna snov sodobne slovenske avtorice Mojce Kumerdej. V teoretičnem uvodu sem se na kratko posvetila obdobju, v katerem ustvarja pisateljica. Ugotovila sem, da gre za obdobje slovenske postmoderne. Pri analizi tega obdobja sem se oprla na spoznanja Janka Kosa, ki trdi, da slovenska literarna postmoderna nastopi po slovenski moderni, in sicer leta 1970. To je literarno obdobje, ki združuje tudi nasprotujoče si smeri: neorealizem, postsimbolizem, neodekadenca, modernizem, eksistencializem, magični realizem in postmodernizem. Slovensko literarno postmoderno imenujemo tudi obdobje »avtopoetik«, saj v tem obdobju avtorji nimajo predpisanih nikakršnih vzorcev, v izbiri literarnih usmeritev se odločajo individualno. Bistvene značilnosti slovenske literarne postmoderne so raznolikost, sinkretično povezovanje različnih prvin, vpliv globalizacije (preseganje določenih literarnih smeri in tokov), avtopoetika, estetski pluralizem, razmah trivialne in žanrske literature, ki se lahko približa »visoki«. Obravnavana avtorica sodi v neorealistično smer, ki je najbolj izrazita prav v kratki prozi. Za ta tip besedil je značilno čim bolj realno predstavljanje stvarnosti. Snovno-tematsko sodi v takšna besedila prikazovanje avtentične podobe družbe, socialne stvarnosti, narave in vsakdanjega življenja. Ena izmed osrednjih tem je ljubezen. Osrednji predmet diplomskega dela sta kratkoprozni zbirki Fragma (2003) in Temna snov (2011). Zbirka Fragma je sestavljena iz trinajstih zgodb, kjer so v ospredju na videz običajni posamezniki, a pod zunanjostjo se v teh akterjih skriva »fragma«, ki je zapredek nečesa. Nezavedna se nahaja v ljudeh in se v najboljšem primeru pretvori v nekaj ustvarjalnega (Ljubezen je energija) ali pa poči in vodi v destruktivna, zločinska dejanja (detomor, samomor, sadomazohizem in druge patološkosti). V zbirki Temna snov že sam naslov zbirke najbolje označuje enajst sicer heterogenih zgodb. Kumerdejeva pravi, da bi naj poleg le nekaj odstotkov vidne snovi v vesolju obstajala temna, nam nevidna, nezaznavna snov, in pa temna energija (Petrič 2011). Tako se avtorica skozi preigravanja številnih identitet loteva teh skritih, temnih vsebin človeka. Osrednje teme te zbirke so posameznikove osebne travme, zločini, spolne zlorabe, materializem. Jezik je v obeh zbirkah nezahteven, komunikativen, zaznamovan s pogovornimi in slengovskimi izrazi. V diplomski nalogi sem se posvetila tudi ženskim likom v kratki prozi Mojce Kumerdej. V obeh zbirkah (Fragma, Temna snov) se ženske pojavljajo v različnih vlogah, in sicer v vlogi matere, usodne ženske, emancipiranke, poročene ženske, morilke in prijateljice. Za kratko prozo Mojce Kumerdej so značilne močne, samozavestne, zapeljive in neodvisne ženske. Vse junakinje so odločne in predane svojim ciljem. Niso zgolj igračke v rokah moških, ampak si same krojijo svojo usodo. Mojca Kumerdej se s svojim kratkoproznim opusom nedvomno uvršča med najkakovostnejše slovenske neorealistične avtorice. A slovenska literarna kritika in zgodovina slovenskim ženskim literarnim ustvarjalkam še zmeraj ne namenjata dovolj pozornosti in ne cenita dosežkov, za katere so zaslužne.
Keywords: slovenska literarna postmoderna, ženska literatura, kratka proza Mojce Kumerdej (Fragma, Temna snov), ženski liki v kratki prozi Mojce Kumerdej.
Published: 14.10.2016; Views: 1768; Downloads: 138
.pdf Full text (1,47 MB)

3.
NOVI VIDIKI OČETOVSTVA V STARŠEVSKI VLOGI V POSTMODERNI DRUŽBI
Petra Drofenik, 2016, master's thesis

Abstract: Družinsko življenje v modernih zahodnih družbah že nekaj desetletij doživlja korenite spremembe. Vloga očeta v družini se spreminja, k temu so pripomogle spremembe na vseh družbenih področjih. Vse več očetov se danes vključuje v odraščanje svojih otrok. Magistrsko delo z naslovom Novi vidiki očetovstva v starševski vlogi v postmoderni družbi obravnava vpliv očetovstva na življenje moških, predvsem vključevanje očetov v družinsko delo in njihovo aktivno vlogo. V prvem, teoretičnem delu, predstavimo nekatera izhodišča družbenega življenja v postmodernosti, ki so vplivala na spremenjene odnose v sodobni družini. Temu sledijo vidiki sodobnega starševstva, ki so se oblikovali skozi spremembe procesa odraščanja. Več pozornosti namenimo spreminjanju identitete očeta in novemu očetovstvu. V drugem, empiričnem delu, smo se osredotočili na moške in očete. Zanimalo nas je njihovo mnenje s področja odločanja za starševstvo, s področja participacije moškega na področju starševstva in družinskega življenja in s področja družinske politike države na področju starševskega varstva. Vključenost moških že v času nosečnosti in pa njihova prisotnost pri rojstvu otroka vsekakor pozitivno vpliva na njegovo nadaljnjo prisotnost po porodu, predvsem na samo vlogo očeta tako v partnerskem odnosu kot družinskih odnosih.
Keywords: postmoderna družba, postmoderna družina, postmoderen posameznik, sodobno starševstvo, novo očetovstvo
Published: 05.10.2016; Views: 985; Downloads: 242
.pdf Full text (1,51 MB)

4.
Proza Gabriele Babnik
Ana Klement, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je pregled proze slovenske pisateljice, literarne kritičarke in prevajalke Gabriele Babnik (1979). Namen diplomskega dela je predstaviti avtorico, njeno življenje in delo, analizirati njeno delo ter avtorico umestiti v slovensko književnost. Analiza del je razdeljena na krajšo in daljšo prozo. V diplomskem delu je tako predstavljenih in analiziranih osem kratkih zgodb; Ljubimec iz zbirke Razkriti obrazi svobode (2014) in sedem kratkih zgodb iz zbirke Nočne pokrajine (2014), ter trije romani; prvenec Koža iz bombaža (2007), V visoki travi (2009) in Sušna doba (2012). V diplomskem delu so opredeljeni pojmi sodobna slovenska književnost, slovenska postmoderna, roman in sodobni slovenski roman, kratka zgodba, medbesedilnost; opredeljene so temeljne strukture literarnega dela (snov, motivno-tematski sklop, ideja, zunanja in notranja zgradba literarnega dela – postmodernistična metafikcija, pripovedovalec, literarne osebe, literarni čas in prostor, jezik in slog), s pomočjo katerih je opravljena literarnoteoretična analiza za vsako avtoričino delo posebej. Uporabljene so različne metode; deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize in interpretativna metoda, komparativna in zgodovinska metoda ter metoda sinteze. Prozna dela Gabriele Babnik so vpeta v medkulturni prostor, v njih nam prikazuje srečevanje resnične Slovenije in resnične Afrike. V diplomskem delu so predstavljeni motivno-tematski sklopi, motivi in motivni drobci ter ideje posameznih proznih del Gabriele Babnik, ki se v vseh delih ponavljajo. Tematika, ki jo avtorica obravnava, je osredotočena na razgradnjo stereotipov, na nefunkcionalne, izpraznjene in odtujene odnose med najbližjimi; na sprejemanje in nesprejemanje drugosti in drugačnosti v resnični zahodni in resnični afriški družbi ter lepovidovstvo. V diplomskem delu so predstavljene literarne osebe in njihove značilnosti. Osrednjo vlogo v vseh delih ima ženska, ki pod vplivom patriarhata in zaradi travm iz preteklosti postane preveč odmaknjena ali pa pretirano polaščevalna. V diplomskem delu sta predstavljena literarni čas in prostor; literarni prostor je v vseh delih osredotočen na Afriko, Slovenijo, Francijo in Anglijo; ter jezik in slog, ki se prav tako ponavljata v vseh delih. Opredeljeni so medbesedilni postopki v prozi Gabriele Babnik, ki spremenijo notranjo ter zunanjo zgradbo njenih del.
Keywords: Gabriela Babnik, sodobna slovenska književnost, slovenska postmoderna, roman, kratka zgodba, literarnoteoretična analiza, lepovidovstvo, medbesedilnost
Published: 04.05.2016; Views: 1634; Downloads: 238
.pdf Full text (1,75 MB)

5.
6.
Anomija v postmoderni družbi : zrcalo globalno varnostne politike
Jan Šuen, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Država je postala ujetnica ekonomskega sistema, ki ga ni sposobna regulirati. Nova paradigma globalizacije, deregulacije in privatizacije gospodarstva, civilne družbe in države je družbo potisnila v stanje kronične anomije. Globalno tekmovanje za kapitalom in nenehno rastjo so postali novi stebri delovanja družbe, ki so nadomestili religiozne temelje predmoderne družbe. Priča smo spremembam, ki izničujejo ustaljene družbene mehanizme. Religijo, moralo in etiko nadomesti neoliberalna teorija in znanost. Globalni ekonomski sistem narekuje nenehne spremembe v družbi in prilagajanje toku kapitala. Spreminjanje in preoblikovanje narekujeta procesa globalizacije ter deregulacije medtem, ko privatizacija zmanjšuje moč države in zmožnost njenega samostojnega in učinkovitega ekonomskega delovanja. Ekonomija, njena vloga v družbi se po koncu hladne vojne drastično spremeni, se premakne v končni cilj, kateremu se podredi vsa družba in družbeni mehanizmi. Družbeni pojavi terorizma, korupcije in organizirane kriminalitete so glavni pokazatelji kronične anomije. Njihov obseg in vpetost v današnjem družbeno ekonomskem sistemu nakazuje na premo sorazmeren odnos med družbenimi pojavi kronične anomije in doseganjem ciljev neoliberalne družbe. Bolj se družba približuje ciljem nove paradigme večji je pritisk pojavov anomije na družbo. Postmoderna družba se nahaja pred ključnim zgodovinskim trenutkom. Sistemska kriza trenutnega družbenega sistema zmanjšuje sposobnost družbe za zamišljanje in uresničevanje smiselnih alternativ. Zmožnost zamišljanja alternativ se zmanjšuje skozi politično in civilno apatijo obenem pa so spremembe, ki jih doživlja družba nepredvidljive. To onemogoča napovedovanje končnega izida, ki ga bodo omogočile spremembe družbenega sistema.
Keywords: anomija, teorija anomije, postmoderna družba, varnostna politika, diplomske naloge
Published: 05.08.2014; Views: 1248; Downloads: 160
.pdf Full text (585,35 KB)

7.
Nekateri sociološki vidiki odnosa do posilstva v postmoderni družbi
Mateja Praprotnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ko slišimo besede, kot so spolno nasilje, spolna zloraba ali posilstvo, imamo svoje predstave in svoja dojemanja glede teh grozovitih dejanj. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili na pojem in problematiko posilstva. Posilstvo predstavlja akutno obliko spolne zlorabe, katerega so lahko deležne tako ženske, moški, starostniki kot tudi otroci. V družbi se pojavlja že več stoletij, a vsako obdobje ima nanj drugačen pogled, družba nanj tudi različno reagira. V teku stoletij so se tako pojavili določeni miti o posilstvu, ki so se globoko zasidrali v mišljenje človeške družbe. V diplomskem delu smo izpostavili tudi nekatere vidike, in sicer psihološki, zdravstveni, pravni, sociološki in feministični vidik. Vsak izmed teh ponuja opredelitev tega akutnega dejanja in razlaga njegove vzroke in posledice. Skozi naše delo smo ves čas izpostavljali predvsem žrtve posilstva, katerih število se med državami precej razlikuje. Na delež vplivajo različni dejavniki, ki so v tisti državi oz. tistem okolju prisotni. Vsak posameznik, ki doživi posilstvo, pa se na svoj način sooča tudi s posledicami, ki jih posilstvo prinaša. Te posledice se pri žrtvah lahko razlikujejo glede na spol, starost ali okolje, od koder žrtev izhaja, a kljub temu so psihološke posledice tiste, ki so, neodvisno od okolja, spola ali starosti, prisotne pri slehernem zlorabljenem posamezniku. Te posledice in samo obravnavo posilstva pa rešujejo organizacije, tako državne kot nevladne, ki smo jih v zadnjem poglavju tudi opredelili. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov dobili vpogled v stališča in ocene posameznikov o posilstvu in nekatera njihova stališča analizirali glede na spol, starostno skupino, kraj bivanja ali izobrazbo. Pri preverjanju hipotez v zadnjem delu empiričnega dela smo strnili vse ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela. Diplomsko delo nam tako daje vpogled v problematiko kaznivega dejanja posilstva, vpogled v stališča anketirancev in pokaže nam odnos Slovencev do posilstva v postmoderni družbi.
Keywords: družbeno okolje, miti o posilstvu, organizacije za pomoč žrtvam, posilstvo, posledice posilstva, postmoderna družba, spolno nasilje, spolna zloraba, storilci, zgodovina posilstev, žrtve.
Published: 16.10.2013; Views: 1924; Downloads: 219
.pdf Full text (1,26 MB)

8.
Primerjava razširjene družine v postmoderni družbi med Španijo in Slovenijo
Danica Job, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava razširjeno družino v postmoderni družbi v Sloveniji in Španiji. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem družine, postmoderna družba, tipizacija družine, strukturne spremembe družinskega življenja, razširjena in modificirana razširjena družina, primerjava slovenske in španske družbe ter primerjava posameznikov v razširjeni družini med družbama. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov dobili vpogled v razširjene družine v slovenski in španski družbi. Pri španskih anketirancih smo zajeli tiste, ki živijo na Kanarskih otokih. Primerjali smo velikost družin, v kakšni družini so odraščali, fizično oddaljenost, emocionalno in materialno navezanost na stare starše ter strice in tete kot člane razširjene družine. Pozornost smo posvetili razlogom, zakaj družine živijo v razširjeni družini. Poskušali smo ugotoviti, ali bi družine še naprej živele v razširjeni družini, če bi imele možnost živeti drugje, ali ne ter zakaj ne. V poglavju o preverjanju hipotez smo strnili vse ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomske naloge. Delo prikazuje pomembnost tako razširjene družine kot modificirane razširjene družine za vse družinske člane.
Keywords: razširjena družina, postmoderna družba, modificirana razširjena družina, španska družba, slovenska družba
Published: 03.06.2013; Views: 1906; Downloads: 456
.pdf Full text (2,20 MB)

9.
POETIKA PROZE MARKA SOSIČA
Martina Popič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu, z naslovom Poetika proze Marka Sosiča, so predstavljeni romani, kratke zgodbe, novele in avtobiografska gledališka kronika pisatelja Marka Sosiča. Analiza pripovednih besedil zajema naslednja dela: Rosa na steklu (1991), Tisoč dni, dvesto noči (1996), Balerina, balerina (1997), Tito, amor mijo (2005), Iz zemlje in sanj (2011) in Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (2012). Analiza je razdeljena na snov, motive, zunanjo in notranjo zgradbo (pripovedovalec, literarne osebe, literarni čas, literarni prostor) ter teme in ideje. Na avtorjevo otroštvo je močno vplivala druga svetovna vojna, zato lahko v njegovih delih razberemo njen (avtobiografski) vpliv. Avtor se pogosto poslužuje distanciranega opisovanja sveta, narave in ljudi. Prav tako pa njegova dela po drugi strani vsebujejo veliko fantastičnih elementov. Pisatelj zajema snov iz svojih zgodb in prav tako iz zgodb svojih sorodnikov in prijateljev. Glavne literarne osebe so posebneži, izobčenci, ki se zelo različno spoprijemajo z življenjem in bijejo vsak svojo bitko. Vse zgodbe pa se dogajajo v Trstu z okolico, ob slovensko-italijanski meji. Prikazane so značilnosti pisanja Marka Sosiča različnih literarnih vrst (romani, novele, kratke zgodbe, avtobiografska gledališka kronika), pisateljeva ustvarjalna in njegova osebnostna rast.
Keywords: Marko Sosič, roman, novela, kratka zgodba, kronika, postmoderna.
Published: 22.05.2013; Views: 2296; Downloads: 256
.pdf Full text (945,82 KB)

10.
Kratka proza Mojce Kumerdej
Andreja Obrul, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo podaja značilnosti sodobne slovenske kratke proze, proučuje izbrano sodobno slovensko avtorico in njeni kratkoprozni zbirki Fragma in Temna snov ter prinaša zapis o značilnostih literature, ki jo pišejo ženske. Slovenska pisateljica Mojca Kumerdej sodi v obdobje slovenske literarne postmoderne. Za to obdobje sta značilni izrazita heterogenost in pluralnost. Znotraj dobe opazimo več literarnih smeri, ki se medsebojno prepletajo, včasih opazimo celo več literarnih smeri znotraj istega dela: neorealizem, postsimbolizem, magični realizem, neodekadenco, minimalizem, postmodernizem. Za literaturo je nemogoče najti skupno ime; rečemo lahko, da je obdobje slovenske postmoderne obdobje »avtopoetik«. Med literarnimi ustvarjalci je v omenjenem obdobju najpriljubljenejša kratka proza. Obseg pojma kratka proza je skrajno nejasen, zato največkrat nedoločen. Tradicionalna literarna teorija navaja več sinonimnih izrazov, kljub temu pa si sodobna literarna veda prizadeva za vrstno razločevanje znotraj področja kratke proze: kratka zgodba (short story), novela, črtica. Literarni znanstveniki (Blanka Bošnjak) razlikujejo več tipov slovenske kratke proze: postmodernističnega, ultramodernističnega, iracionalno-mističnega in neorealističnega. Neorealistični prozni pisavi sledi Mojca Kumerdej, umetnostna kritičarka in kulturna kronistka, in sicer v svoji prvi zbirki kratke proze Fragma. Literarni opus Mojce Kumerdej obsega tri dela – roman Krst nad Triglavom (2001) ter dve kratkoprozni zbirki, že omenjeno Fragmo (2003) in Temno snov (2011), ki sta osrednji predmet diplomskega dela. V Fragmi gre za prikaz neznanih, skrajnih, celo zločinskih vidikov iz življenja navidez običajnega človeka. Fragma je simbol za duševni zapredek, ki v določenem trenutku poči in privede v nepričakovana dejanja (detomor, samomor, sadomazohizem, pedofilija idr. patološkosti). Jezikovno-slogovno so besedila zaznamovana s pogovornimi in slengovskimi izrazi, pojavljajo se tudi angleški citati. Temna snov podaja zgodbe iz življenja v sodobnem svetu. Njene osrednje teme so sodobnikove frustracije, prekrite travme, spolne zlorabe, zločini, čudodelstva, izključevalnost do drugačnih, materializem. Naslov simbolizira skrite, zamolčane globine v človeku, za katere je le vprašanje časa, kdaj bodo prišle na dan. Besedila se ukvarjajo z vprašanjem, kaj se skriva za videzom, za navidez urejeno vsakdanjostjo. Napisana so v nezahtevnem, komunikativnem slogu. Mojca Kumerdej se s svojima zbirkama kratke proze nesporno uvršča med najkakovostnejše sodobne slovenske avtorice, a je treba opozoriti na dejstvo, da literarna zgodovina in kritika ženski ustvarjalnosti še vedno ne namenjata dovolj pozornosti oziroma jo puščata v ozadju.
Keywords: sodobna slovenska kratka proza, slovenska literarna postmoderna, kratka proza Mojce Kumerdej (Fragma, Temna snov), ženska literatura
Published: 30.10.2012; Views: 3849; Downloads: 516
.pdf Full text (756,46 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica