Search the digital library catalog

Abstract: Pri definiranju stresa so pomembne različne opredelitve, teorije in modeli stresa. Prva opredelitev, ki sta jo podala Holmes in Rahe, se osredotoča na zunanje vire stresa in predlaga, da do stresne reakcije pride zaradi zunanjih dražljajev. Večji kot je pritisk na posameznika, večja je možnost, da mu bo ta podlegel. Selye se je osredotočal na stres kot reakcijo, oziroma kot fiziološki odziv na škodljivi dražljaj, ki poteka v treh fazah: v prvi se telo na stres odzove z opozorilno reakcijo. V drugi stopnji – stopnji upora, se telo pripravi na spopad s stresom. Ko pa stres prične presegati posameznikove zmogljivosti, pride do končne faze – izčrpanosti. Zadnja faza doživljanja stresa je stanje izgorelosti oziroma burnout. Takrat telo pregori in tako podleže pritisku. Pojem izgorelost se običajno pojavi v kontekstu delovnega okolja. Delovna izgorelost obsega tri dimenzije: izčrpanost (izgorelost na čustveni ravni), cinizem (depersonalizacija) in izguba strokovne oziroma poklicne učinkovitosti. Poučevanje stresa in izgorelosti pri nepremičninskih posrednikih je smiselno zaradi velikega pritiska, ki je vsakodnevno prisoten na delovnem mestu, še posebej v situacijah, kjer zaposleni opravlja delo z ljudmi. Delu s strankami pripisujemo visoko raven stresa prav zaradi človeškega stika, ki s seboj prinese čustva in čustvene reakcije. Pri obvladovanju in preprečevanju stresa bi se tako morali pogovarjati že o preventivi.
Keywords: Stres, stres na delovnem mestu, stresorji, izgorelost, burnout, nepremičninski posrednik
Published in DKUM: 27.06.2022; Views: 777; Downloads: 165
Full text (2,20 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili managerja, njegovo vlogo in funkcije v podjetju. Hkrati smo podrobneje spoznali tudi kaj je management, kaj predstavlja in kakšne so naloge managementa v podjetju. V nadaljevanju smo predstavili vrste nepremičnin, njihove osnovne lastnosti ter posledično trg nepremičnin oziroma osnovne funkcije in značilnosti tega trga. Vse skupaj smo povezali v celoto, da raziščemo najboljše načine za izboljšanje vloge managerja pri trgovanju z nepremičninami. Ugotovili smo, da so rešitve oziroma načini dostopni vsem managerjem. Aktivnosti in odločitve managerja, povezane s trgovanjem z nepremičninami lahko izboljšamo s prijemi, ki smo jih v nalogi tudi natančno opredelili. Ti vključujejo zaposlitev osebe, management nepremičnin ali property management, ki v Sloveniji še ni tako znan koncept, sodelovanje z nepremičninsko agencijo ali pa aktivnejši način za managerja, kot je pridobitev znanja in izobraževanja s področja nepremičnin oziroma pridobitev licence za opravljanje dejavnosti nepremičninskega posredovanja, ki je potrebna pri prodaji novogradenj oziroma pri investiranju v gradnjo. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da so načini in rešitve v nalogi lahko v veliko pomoč managerjem, ki želijo svojo aktivnost na področju nepremičnin povečati, saj podrobnejših raziskav in analiz na to temo v literaturi še ni zaslediti.
Keywords: management, manager, nepremičnine, trg nepremičnin, management nepremičnin, nepremičninski posrednik
Published in DKUM: 05.12.2019; Views: 1251; Downloads: 104
Full text (764,84 KB)

Abstract: Nepremičninski posrednik je po 2. odstavku Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, imeti mora licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in biti vpisan v imenik nepremičninskih posrednikov. Posredovanje v prometu z nepremičninami pomeni opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva v prometu z nepremičninami, pri čemer posamezni posli zajemajo vse dejavnosti za vzpostavitev stika med naročiteljem in tretjo osebo, pogajanja in pripravo za sklenitev pravnih poslov, katerih predmet je določena nepremičnina. Prav zaradi povečanega obsega dejavnosti v gospodarskem sistemu in normativne neurejenosti je bil leta 2003 sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju, katerega glavni namen je bil določiti pravila za varno in skrbno posredovanje v prometu z nepremičninami, ki jih morajo posredniki upoštevati pri svojem delu. V diplomskem delu smo se dotaknili pojmov, s katerimi se srečujejo tako ljudje, ki želijo kupiti ali prodati nepremičnino, kot tudi tisti, ki opravljajo storitve nepremičninskega posredovanja. Mednje gotovo sodi pogodba o posredovanju, ki jo skleneta nepremičninska družba in naročitelj, kjer se le-ta zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena (1. odstavek 13. člena ZNPosr). Obvezno mora vsebovati tudi podatke o zavarovanju pred odgovornostjo, nepremičninskega posrednika, ki opravlja določen posel in stroške ter način plačila za opravljene storitve. Poleg virov materialnega prava, kamor uvrščamo Stvarnopravni zakonik (SPZ), in so v njem zapisane vrste stvarnih pravic, vsebina in njihova načela, poznamo še vire procesnega prava, kjer med temeljni procesni zakon na nepremičninskem področju uvrščamo Zakon o zemljiški knjigi, kjer so poleg materialnih določb tudi določbe o zemljiškoknjižnem postopku. Med stvarne pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, uvrščamo lastninsko pravico in pravico stvarnega bremena, zemljiški dolg, hipoteko in stavbno pravico, med obligacijske pa predkupno, odkupno, zakupno in najemno pravico, pravico prepovedi in odtujitve ter posebno pravico uporabe javnega dobra. Prav pri lastninski pravici prevladuje napačno mnenje, da je za njen prenos dovolj že sklenjena prodajna pogodba, vendar pa je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom potreben vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pri prodajni pogodbi, kjer je nepremičnina opredeljena kot predmet pogodbe, mora biti le-ta opisana tako, da je izključen vsakršen dvom, za katero nepremičnino gre. Nepremičninska družba mora pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero je posredovala, preveriti pravno in dejansko stanje nepremičnine ter pogodbeni stranki jasno in razumljivo pisno opozoriti na morebitne pravne oziroma stvarne napake nepremičnine (1. odstavek 23. člena ZNPosr). To pomeni, da mora pri opravljanju storitev posredovanja z nepremičninami ravnati s profesionalno skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Keywords: nepremičninski posrednik, zakon o nepremičninskem posredovanju, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga, kupoprodajna pogodba.
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1758; Downloads: 150
Full text (902,42 KB)

Abstract: V prvem delu diplomske naloge opisujemo proces odločanja skupaj z intuitivnim odločanjem, saj je ta najbolj pogost pri strateških odločitvah. Predstavimo, kaj je zaupanje in kako je pomembno med podjetji. V delu, kjer opisujemo pravno-formalni vidik zavarovalništva, se osredotočimo predvsem na delovanje zavarovalnih posrednikov. Pridobitev zaupanja s strani stranke je najbolj pomemben člen dela zavarovalnih posrednikov in močno vpliva na odločitev o izbiri le-teh. Delo zavarovalnih posrednikov je pri nas še vedno premalo poznano in se ga pogosto enači z delom zavarovalni zastopnikov, kar še zdaleč ni isto. Konkurenca je tako zelo velika, ker je vpliv zavarovalnic in hkrati zavarovalnih zastopnikov zelo močan, in tudi ker se odpira vedno več novih zavarovalno posredniških družb. V drugem, raziskovalnem delu diplomske naloge smo s pomočjo obširnega anketnega vprašalnika ugotovili, da managerji sprejemajo odločitve o izbiri zavarovalnega posrednika za zavarovanje poslovnih tveganj predvsem intuitivno. Odločitev o izbiri zavarovalnega posrednika predstavlja zahteven strateški odločitveni problem. Podjetja v Sloveniji še vedno v veliki meri ne poznajo delovanja in storitev zavarovalnih posrednikov in jih zelo pogosto zamenjujejo z zavarovalnimi zastopniki. Za vzpostavitev zaupanja v zavarovalnega posrednika je potreben dolgotrajen proces. Podjetja, ki ne sodelujejo z zavarovalnim posrednikom, nimajo zaupanja vanje. Dejavniki, ki najbolj vplivajo na izbiro določenega zavarovalnega posrednika so predvsem izkušnje in strokovnost zavarovalnega posrednika ter ponudba storitev. Podjetja se ne odločijo za sodelovanje z njimi, predvsem zaradi nepoznavanja zavarovalnih posrednikov.
Keywords: proces odločanja, intuitivno odločanje, zaupanje, zavarovalni posrednik
Published in DKUM: 23.06.2015; Views: 5388; Downloads: 142
Full text (1,53 MB)

Abstract: V tabeli 1 smo povzeli primerjavo projekta horizontalnega monitoringa med državami in ugotovili smo, da so si tako razlogi za vključitev v projekt kot cilji med seboj zelo podobni. Z uvedbo horizontalnega monitoringa bi se izboljšala davčna kultura, zmanjšale bi se davčne utaje in kvaliteta davčnih storitev bi se izboljšala. To lahko trdimo z razlogom, saj so na nizozemski davčni upravi zaznali pozitivni odziv na projekt, podjetja ga želijo nadaljevati, kar pokaže njihova raziskava, saj kar 94 % podjetij želi nadaljevati s projektom. Tako pozitivnega odziva si želimo tudi v slovenskem davčnem prostoru, manj davčnih utaj, večje medsebojno zaupanje in razumevanje. Horizontalni monitoring spreminja razmerje med davčno upravo in davčnim zavezancem, iz vertikalnega monitoringa, kjer davčna uprava predstavlja represivni organ, v horizontalni monitoring, kjer davčna uprava in davčni zavezanec sodelujeta transparentno, z medsebojnim zaupanjem in razumevanjem poslovnih odnosov. Veliko podjetnikov se želi okoristiti na račun države, ta pa se trudi da bi iz svoje davčne politike to izkoreninila. Iz tega razloga so uvedli projekt horizontalnega monitoringa, za katerega velja, da zakonske in podzakonske pravice in obveznosti ostanejo enake. Davčni zavezanec sprejme odgovornost, da obvešča davčno upravo o morebitnih tveganjih, posreduje svoje vodenje poslovanja, davčna uprava pa sprejme obvezo, da bo v čim krajšem možnem času reagirala na njegovo določeno situacijo.
Keywords: horizontalni monitoring, pilotski projekt horizontalnega monitoringa v Sloveniji, horizontalni monitoring na Nizozemskem, horizontalni monitoring na Irskem, horizontalni monitoring v Južni Koreji, horizontalni monitoring v Avstraliji, horizontalni monitoring v Veliki Britaniji, davčni posrednik, Seulska deklaracija.
Published in DKUM: 13.12.2012; Views: 3019; Downloads: 177
Full text (728,74 KB)