1. Planiranje razvoja podjetja kozmetika afrodita d.o.o. z uvedbo blockchain tehnologijeLena Prosen, 2022, undergraduate thesis Abstract: Poslovno okolje je zelo dinamično in hitro spreminjajoče. Podjetje mora za svojo rast in razvoj dobro poznati svoje notranje in zunanje dejavnike, da se zna prilagoditi hitro spreminjajočim trendom in tako zadovoljiti potrebe potrošnikov. Znati mora izkoristiti svoje priložnosti, nenazadnje pa tudi slabosti poslovanja, da se podjetju lahko zagotavlja dolgoročna rast in razvoj. Predmet našega raziskovanja je slovensko kozmetično podjetje Kozmetika Afrodita, ki je eno izmed vodilnih podjetij za nego kože v Sloveniji. V kozmetični industriji se vse bolj pojavlja vprašanje naravnih izdelkov in njihove preglednosti. Potrošniki v sodobnem času pričakujejo vedno več od podjetij in njihovih proizvodov. Zdravje je eden izmed ključnih problemov, zaradi katerega so današnji potrošniki postali tako trajnostno ozaveščeni. Vedno več jih želi boljši vpogled v kozmetične proizvode in v to, kaj dajejo na svojo kožo. Zato je veliko tujih kozmetičnih podjetij v svoje poslovanje vključilo uporabo blockchain tehnologije, ki omogoča ustrezno preglednost kozmetičnih izdelkov od izvora samih sestavin do informacij končne proizvodnje. To smo proučevali tudi za Kozmetiko Afrodita. Z analizo notranjega in zunanjega okolja omenjenega podjetja smo proučili vpliv blockchain tehnologije na ti dve okolji. Z analizo STEEP smo podrobneje analizirali zunanje okolje podjetja in opredelili priložnosti in nevarnosti. S tabelo IFAS oz. sintezo notranjih dejavnikov pa smo ugotavljali prednosti in slabosti Kozmetike Afrodita. Na podlagi spoznanih notranjih in zunanjih dejavnikov smo opredelili naše ugotovitve in analizirali uvedbo blockchain tehnologije v izbrano podjetje ter njen vpliv na poslovno okolje. Digitalna transformacija podjetja in s tem uporaba tehnologije blockchain bi na Kozmetiko Afrodita vplivala zelo pozitivno v poslovnem okolju. Nova tehnologija bi podjetju omogočila izvrstno preglednost izdelkov, zaupanje potrošnikov in konkurenčnost doma in v tujini. Povečali bi se tudi prihodki. Kljub številnim prednostim smo zaznali nekaj slabosti v okolju, ki bi se pojavile z uvedbo izbrane tehnologije, vendar pa te ne zaznavamo kot tvegane.
Keywords: poslovno okolje, blockchain tehnologija, razvoj podjetja, kozmetična industrija, Kozmetika Afrodita, analiza zunanjega in notranjega okolja.
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 1050; Downloads: 145
 Full text (1,77 MB) |
2. Analiza poslovnega okolja držav Beneluksa za širitev izbranega mednarodnega podjetjaMaša Kolar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Družinsko podjetje Hermi, d.o.o. s sedežem v Celju, je mednarodno podjetje, ki želi svoje poslovanje razširiti tudi na ostale trge, kot je trg Beneluksa, vendar se pri tem sooča z izzivi nepoznavanja značilnosti in specifike omenjenega trga. S pomočjo PESTEL analize in Porterjevega modela petih silnic smo zato proučili poslovno okolje držav ekonomske unije Beneluks, natančneje Belgije in Nizozemske. Na podlagi pridobljenih rezultatov analiz smo s pomočjo SWOT analize identificirali obliko vstopa obliko vstopa podjetja na izbrani tuji trg preko ustanovitve komercialne podružnice. Ugotavljamo, da je vstop na trg Beneluksa za podjetje potencialno ustrezen način širitve poslovanja, vendar je za učinkovito implementacijo potrebno nadaljnje, poglobljeno proučevanje.
Keywords: mednarodno podjetništvo, internacionalizacija, poslovno okolje podjetja, Beneluks, Hermi, d.o.o.
Published in DKUM: 23.06.2022; Views: 800; Downloads: 149
Full text (1,69 MB) |
3. Mediacija kot ena izmed metod za zmanjšanje stresa in doseganje dobrega počutja v organizacijiAnja Omerzel, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je rdeča nit doseganje dobrega počutja zaposlenih. Svoj fokus smo usmerili na stres in kakšne posledice slednji povzroča na zaposlene ter na organizacijo, raziskovali smo metode za doseganje dobrega počutja, posebno pozornost pa smo namenili mediaciji v poslovnem okolju ter učinku slednje na zaposlene in podjetja.
Tako smo prvi del magistrske naloge posvetili raziskovanju sprožilcev stresa, saj je to prvi korak do razumevanja tega v delovnem okolju organizacije. Posvetili smo se tudi odzivu zaposlenih na stres ter simptomom, ki jih odražajo posamezniki, ki doživljajo stresne dogodke. Največji poudarek tega poglavja pa je bil na posledicah stresa za organizacijo, saj smo želeli ugotoviti, ali in pa kako vpliva na samo poslovanje podjetij. Izpostavili smo tri ključna področja, kjer se posledice odražajo, in sicer na uspešnosti, sodelovanju in seveda na področju stroškov. V okviru tega smo se razpisali tudi o absentizmu in prezentizmu.
Dobro počutje zaposlenih v organizaciji je ključno za uspešno in optimalno poslovanje. Preplet zadovoljstva v zasebnem življenju in zadovoljstva na področju kariere se oblikuje pod vplivom vzročnih dejavnikov – delovni pogoji, osebnostne lastnosti posameznika in poklicni stres − ter se kasneje odraža v posledicah, ki so lahko tako na ravni posameznika kot tudi na ravni organizacije. Poleg grafične ponazoritve je v delu še spremno besedilo, ki obširneje objasni preplet počutja posameznikov oziroma zaposlenih.
Želja vsake organizacije pa je ne nazadnje uspešno poslovanje, ravno iz tega naslova pa so se začele oblikovati tako imenovane metode, ki skrbijo za dosego dobrega počutja posameznikov v organizacijah. Za celovito razumevanje je treba omeniti tudi organizacijsko klimo, ki je ključna pri doseganju in ohranjanju konkurenčne prednosti organizacij v poslovnem okolju. Omenjeno ustvarjajo zaposleni, dobro organizacijsko klimo pa lahko ustvarijo le, če so njihove potrebe zadovoljene in so srečni, zato se v nalogi posvetimo tudi potrebam zaposlenih, katerih hierarhijo s pomočjo Maslowa tudi grafično ponazorimo. Za dosego dobrega počutja je potrebna zadovoljitev več aspektov – fizičnega in finančnega aspekta, zadovoljitev na mentalni ravni ter socialna zadovoljitev potreb posameznika.
Kot omenjeno, je zaradi želje po izboljšanju počutja zaposlenih nastalo veliko različnih metod, v tem magistrskem delu pa podrobneje obravnavamo mediacijo v organizaciji. Predvsem nas zanima doprinos, ki ga ustvari tako za zaposlene kot tudi za samo organizacijo. Poleg primarnega namena – reševanja konfliktov ima mediacija tudi sekundarne namene – izboljšanje odnosov med udeleženci, vse skupaj pa blagodejno vpliva na delovanje organizacije in posledično na njeno poslovanje. Odkrivamo tudi različna področja, kje v organizacijah lahko uporabimo mediacijo in kdo so ključni akterji. Kot dokaz, da gre za učinkovito metodo, smo izpostavili primere dobre prakse.
V zadnjem delu pa smo uporabili pridobljeno znanje in oblikovali enostaven model implementacije mediacije v organizacijo, ki pa bi se z dodatnimi dodelavami lahko oblikoval v uporaben model, ki bi bil v pomoč vsem organizacijam, ki bi se odločile, da želijo v svoje organizacije vključiti ta uporabni in učinkoviti model za doseganje dobrega počutja njihovih zaposlenih.
Keywords: Mediacija, stres, reševanje sporov, poslovno okolje, dobro počutje.
Published in DKUM: 07.04.2022; Views: 866; Downloads: 179
Full text (1,69 MB) |
4. Vpliv covida-19 na kibernetsko varnost v poslovnem okoljuPeter Zupanc, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bomo najprej opredelili kibernetsko varnost in pregledali trenutno stanje na tem trgu. Nato se bomo dotaknili strategije kibernetske varnosti Slovenije, znotraj katere bosta opisana vizija in načrt Slovenije za kibernetsko varnost v sklopu Evropske unije. Predstavili bomo tudi teme, kot so: pomembnost kibernetske varnosti, kibernetsko vojskovanje, kibernetska kriminaliteta, hekerji, orodja hekerjev, kibernetske grožnje in zaščita pred njimi. Nadalje se bomo osredotočili na covid-19 in vpliv pandemije na kibernetsko varnost in svetovno gospodarstvo ter podrobneje predstavili štiri največje vplivne dejavnike covida-19 na kibernetsko varnost. V drugem delu magistrskega dela bomo predstavili rezultate in analizo raziskave. V zaključku pa bomo predstavili ključne ugotovitve raziskovalnega dela in tudi zaključne misli o prihodnosti kibernetske varnosti.
Keywords: Kibernetska varnost, COVID-19, kibernetske grožnje, vpliv, poslovno okolje, raziskava
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 988; Downloads: 122
Full text (3,79 MB) |
5. Primerjalna analiza poslovnega okolja Avstralije in Južne AfrikeMaruša Uršič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Mednarodno poslovanje je danes za večino podjetij neizogibno. Podjetja analizirajo poslovno okolje tujih trgov, da se lahko pravilno odločijo na katere trge vstopati, in da zmanjšajo tveganja v mednarodnem poslovanju. To je mogoče izvesti po modelu PESTLE, ki ga predstavljamo v tem diplomskem delu in s pomočjo katerega smo analizirali poslovni okolji Avstralije in Južne Afrike. Avstralija je veliko razvito gospodarstvo, medtem ko je Južna Afrika manjše razvijajoče se gospodarstvo z veliko potenciala. Obe državi imata prednosti in tudi slabosti, ki jih ugotavljamo v njuni podrobnejši analizi po ključnih kazalnikih in nato v primerjalni analizi. Diplomsko delo zaključimo z izhodišči za mednarodne tržnike in s sklepom, v katerem na kratko povzamemo naše ugotovitve.
Keywords: mednarodno poslovno okolje, analiza PESTLE, primerjalna analiza, Avstralija, Južna Afrika
Published in DKUM: 05.11.2021; Views: 997; Downloads: 140
Full text (909,76 KB) |
6. Podjetniške priložnosti v lesni industrijiEnej Škrinjar, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen in praktičen. V teoretičnem delu smo razdelali poslovno okolje podjetja in predstavili njegovo pomembnost za podjetje. Našteli smo nekaj lastnosti poslovnega okolja in pojasnili načine odzivov nanj. Nato smo predstavili lesno industrijo v Sloveniji in jo za lažje preučevanje razdelili na lesnopredelovalno, pohištveno in gradbeno. Da smo zajeli čim več dejavnikov zunanjega okolja, ki so politični, pravni, ekonomski, socialni, kulturni in tehnološki, smo se odločili pojasniti in kasneje uporabiti PEST-analizo okolja podjetja. PEST-analizo smo opredelili, podali praktične primere in pojasnili pozitivne in negativne vplive na podjetje. Nismo preučevali le zunanjega okolja, ampak tudi notranje. V ta namen smo izbrali SWOT-analizo, s katero preučimo prednosti in slabosti notranjega okolja ter priložnosti in nevarnosti zunanjega poslovnega okolja. SWOT-analiza omogoči primerjanje notranjih in zunanjih dejavnikov.
V praktičnem delu smo se odločili za izvedbo PEST in SWOT-analize. Za lažje razumevanje smo izbrali tri podjetja, ki predstavljajo pohištveno, lesnopredelovalno in gradbeno industrijo. PEST-analiza je združevala zunanje dejavnike vseh treh podjetij.
Nobeno izbrano podjetje v obdobju svojega poslovanja ni opravilo analize poslovnega okolja. Ugotovljeno je bilo, da se vsa obravnavana podjetja srečujejo s podobnimi težavami. Izpostavljajo pomanjkanje delovne sile, slabo izobraženost obstoječe delovne sile (kar kaže na razkorak s srednješolskim izobraževalnim sistemom). Pestijo jih tudi nihajoče cene materiala. Navajajo malo priložnosti zunanjega okolja, ker imajo polno zasedenost proizvodnje in razpoložljiva sredstva namenjajo v povečan obseg proizvodnje. Ugotovitve smo na kratko povzeli v tabelah.
SWOT-analiza je bila lažje izvedljiva, ker so podjetja lažje navajala notranje dejavnike poslovnega okolja. Za boljšo preglednost smo obravnavali vsako podjetje posebej. Ugotovili smo, da vsa tri podjetja posvečajo veliko več pozornosti notranjemu okolju. Ko pride do poslabšanja stanja v zunanjem poslovnem okolju, jih skušajo odpraviti čim hitreje brez vzbujanja posebne pozornosti. Podjetje Adego, d.o.o., ki je predstavljalo pohištveno industrijo, kot svoje prednosti navaja kakovostne izdelke, tehnološko dodelano proizvodnjo in lojalne kupce. Noah, d.o.o. smo izbrali kot predstavnika gradbene industrije. Zaradi nihajočih cen materiala so preučili možnost lastne proizvodnje, ki bi bila sicer mogoča, a so se cene materiala dovolj umirile, da so idejo opustili. So edino podjetje, ki je navajalo dvig povpraševanja med pandemijo. Podjetje Ruševec, d.o.o., smo obravnavali kot lesnopredelovalno podjetje. V podjetju poudarjajo pomen tradicionalnih postopkov predelave, lokalnih dobaviteljev in kakovosti proizvodov.
V sklepu smo preučeno teoretično znanje smiselno povezali s praktičnim delom diplomske naloge. Ugotovili smo, da se podjetja soočajo s podobno problematiko, kot smo zapisali v teoretičnem delu. Štiri predpostavljene hipoteze smo potrdili. Zavrgli smo hipotezo, ki predpostavlja, da je za konkurenčnost in vstop na trg v lesni industriji potrebna visoka tehnološka opremljenost. Razlog je, da podjetja ne proizvajajo tako zahtevnih produktov, da bi potrebovala tehnološko dovršeno opremo. Izkazalo se je, da starost opreme ni ključnega pomena.
V slovenski lesni industriji se je SWOT-analiza izkazala za primernejšo.
Keywords: lesna industrija v Sloveniji, poslovno okolje podjetja, PEST-analiza, SWOT-analiza.
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 1204; Downloads: 188
Full text (597,39 KB) |
7. Analiza poslovnega okolja s poudarkom na poslovni kulturi Nove ZelandijeInes Sedlar, 2021, undergraduate thesis Abstract: Za uspešno mednarodno poslovanje je pomembno, da poznamo poslovno okolje in njegove sestavine. Med slednje spadajo dimenzije političnega, pravnega, ekonomskega, družbenega, tehnološkega in naravnega poslovnega okolja. Poslovno okolje se razlikuje od države do države. Bistvenega pomena v mednarodnem poslovanju je tudi poznavanje poslovne kulture. V današnjem svetu je za podjetje izredno pomembno, da pozna kulturo tuje države, če želi biti tam uspešno. V sklopu poslovne kulture je treba poznati njene ključne sestavine, kot npr. vrednote, običaje, navade, delovne prakse, poslovno komunikacijo, pomembnost prostora in časa ter poslovna pogajanja. Nova Zelandija je ena izmed najbolj privlačnih držav na svetu za tuja podjetja. Z dolgoletno stabilno gospodarsko rastjo je dobra izbira za širitev poslovnih dejavnosti. Vlada je naklonjena tujim podjetjem in tujim naložbam ter vlagateljem ponuja varno poslovno okolje in spodbude. Trg Nove Zelandije je zelo raznolik in odziven. Prebivalci so odprti do tujcev in vedno pripravljeni sodelovati.
Keywords: mednarodno poslovanje, poslovno okolje, kultura tujega trga, poslovna kultura, Nova Zelandija
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 923; Downloads: 164
Full text (874,95 KB) |
8. Primerjalna analiza poslovnega okolja brazilije in mehike v pango živilske industrijeZala Lipavšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Globalizacija je vzpodbudila širitev podjetij na tuje trge. Strateški odziv podjetij na izzive globalizacije imenujemo internacionalizacija, kjer gre za proces načrtne čezmejne širitve podjetja. Vstop na tuje trge razumemo kot zahteven in negotov proces, ki prinaša tako priložnosti kot tveganja. Za uspešno širitev podjetja na nove trge je analiza poslovnega okolja ena izmed pomembnejših analiz tržnih priložnosti. Kadar analiziramo poslovno okolje, se osredotočamo na vrsto notranjih ter zunanjih dejavnikov in pojavov, ki vplivajo na podjetje. Spoznanja o tujih trgih so podlaga za nadaljnje odločitve mednarodnih tržnikov v procesu odločanja o tem ali vstopiti na določen tuji trg ali ne, in katero strategijo vstopa izbrati. Analiza panožnega in deželnega okolja tujih trgov je torej temelj za selekcioniranje le-teh. Za natančnejšo ocenitev tržnega potenciala podjetja na določenem trgu pa so razen analize poslovnega okolja pomembne še analize drugih tržnih priložnosti.
V diplomskem delu smo analizirali deželno in panožno okolje Brazilije in Mehike. Pri deželnem okolju smo proučevali politično, ekonomsko, sociokulturno in tehnološko okolje obeh držav. V okviru panožnega okolja pa smo analizirali regulativo, ponudnike, konkurenco ter posebnosti v panogi živilske industrije v Braziliji in Mehiki. Na podlagi opravljenih analiz smo ocenili, kakšne priložnosti, tveganja in ovire mednarodnim tržnikom prinašata trga obeh držav. V diplomskem delu smo s proučitvijo poslovnega okolja ocenili, kateri trg živilske industrije je privlačnejši za mednarodnega tržnika ter oblikovali predloge za nadaljnjo in podrobnejšo analizo.
Keywords: poslovno okolje, panožno okolje, deželno okolje, Brazilija, Mehika
Published in DKUM: 07.09.2021; Views: 992; Downloads: 76
Full text (1,28 MB) |
9. Primerjalna analiza poslovnega okolja v panogi kmetijstva Nemčije in NizozemskeLara Klemenc, 2021, undergraduate thesis Abstract: V razmerah sodobne globalizacije je internacionalizacija podjetij nuja. Podjetja, ki aktivno vstopajo v mednarodno poslovanje, morajo podrobno analizirati tuje deželno in panožno okolje. PESTLE analiza, kot strateško orodje za sistematično analizo značilnosti dimenzij deželnega okolja, je najbolj uveljavljen model za proučevanje deželnega okolja. V diplomskem delu smo analizirali poslovno okolje v nemški in nizozemski panogi kmetijstva, ki ima za razvoj obeh gospodarstev velik pomen. V teoretičnem delu smo opredelili pojem in pomen analize poslovnega okolja tujega trga v mednarodnem trženju. V empiričnem delu smo, prvič, analizirali deželno okolje obeh trgov s pomočjo modela PESTLE in drugič, primerjalno analizirali poslovno okolje v panogi kmetijstva obeh držav. Primerjali smo raven razvitosti nemškega in nizozemskega kmetijskega sektorja in analizirali poslovne priložnosti slovenskih mednarodnih tržnikov v nemški in nizozemski panogi kmetijstva. Ugotovili smo, da je nemško poslovno okolje v kmetijskem sektorju bolj privlačno za slovenske mednarodne tržnike kot nizozemsko, in da je nemški kmetijski sektor bolj razvit kot nizozemski.
Keywords: Mednarodno poslovanje, mednarodno trženje, poslovno okolje, kmetijstvo, Nemčija, Nizozemska.
Published in DKUM: 07.09.2021; Views: 1130; Downloads: 109
Full text (1,33 MB) |
10. Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetijŠpela Zemljič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Keywords: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Published in DKUM: 10.11.2020; Views: 2219; Downloads: 560
Full text (1,52 MB) |
