| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 29 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
24.
25.
ODŠKODNINSKA IN KAZENSKA ODGOVORNOST POSLOVODSTVA V ZVEZI S SESTAVO LETNEGA POROČILA: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO, AVSTRIJO, NEMČIJO IN ZDA
Tanja Flajs, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen letnega poročila je predstaviti družbo, njeno delovanje ter predvsem premoženjsko ter poslovno stanje. Po slovenski, nemški in avstrijski zakonodaji je skrb za pravilnost vodenja poslovnih knjig ter za pravilnost in pravočasnost sestave in objave letnega poročila kolektivna dolžnost poslovodstva, medtem ko sta v ZDA za to odgovorna glavni izvršni direktor (CEO) in finančni izvršni direktor (CFO). Pomanjkljivost slovenskega zakona je, da skoraj z ničemer ne konkretizira dolžnosti poslovodstva na področju računovodskega poročanja. V zakon bi bilo treba jasno zapisati, da mora poslovodstvo z ustreznimi organizacijskimi in personalnimi ukrepi poskrbeti za vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila ter za njihovo pravilnost, s poudarkom na notranjih računovodskih kontrolah, tako kot je to določeno v nemški in avstrijski korporacijski zakonodaji. Kazensko odgovornost poslovodstva za t. i. bilančne delikte bi bilo treba poostriti. Razširiti bi bilo treba kvalifikacije kaznivih dejanj in zvišati kazni. Če se poslovne knjige sploh ne vodijo ali če se njihovo vodenje opusti oz. če se ne sestavi letno poročilo in ne predloži pravočasno v javno objavo, bi to moralo biti kaznivo dejanje. Zvišati bi bilo treba tudi kazni zaradi ponareditve ali uničenja poslovnih listin, po vzoru na nemško in avstrijsko ureditev.
Ključne besede: Slovenija, Poslovodstvo, Letno poročilo, Poslovne knjige, Družba, Odškodninska odgovornost, Kazenska odgovornost
Objavljeno: 31.03.2014; Ogledov: 1540; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

26.
DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBO
Nataša Bradač, 2012, magistrsko delo

Opis: Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo. Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so obravnavane v tej nalogi, so samostojni podjetnik (v nadaljevanju: podjetnik) in odvetnik, zdravnik ter zobozdravnik - zasebnik, kot kapitalska družba pa je obravnavana družba z omejeno odgovornostjo. Temeljna vprašanja v magistrski nalogi so, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo) in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo). V prvem delu naloge je s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavljena posamezna pravnoorganizacijska oblika ter narejena primerjava med njimi. V nadaljevanju je (prav tako) z vseh treh omenjenih vidikov predstavljeno in obravnavano statusno preoblikovanje podjetnika. V delu, ki obravnava davčni vidik preoblikovanja, je med drugim, zaradi deljenih mnenj v praksi, proučena tudi možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo. V delu, ki obravnava računovodski vidik, je pozornost namenjena računovodskim vprašanjem, povezanim z: vrednotenjem podjetja podjetnika, podjetnikovim kapitalom, obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora. V zadnjem delu naloge je na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju odgovorjeno na temeljna vprašanja in na kratko predstavljen še davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ter narejena primerjava z davčnim vidikom statusnega preoblikovanja podjetnika. Na tej osnovi so pripravljene zaključne ugotovitve in predlogi.
Ključne besede: podjetnik, odvetnik - zasebnik, zdravnik/zobozdravnik – zasebnik, družba z omejeno odgovornostjo, odvetniška/zdravniška družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, izračunavanje in plačevanje davka, poslovne knjige, letna poročila, podjetje, podjetnikov kapital, obračunski dan, statusno preoblikovanje podjetnika, statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo, davčna nevtralnost
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 2963; Prenosov: 532
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

27.
PRIMERJAVA KAZENSKE ODGOVORNOSTI ZA RAČUNOVODSKO POROČANJE V EU
Nives Lugarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Resnične in poštene računovodske informacije so temelj uspešnega korporativnega upravljanja. Poslovne listine so podlaga za managerske odločitve in predstavljajo tudi vir informacij za vlagatelje, zaposlene ter upnike. Zato je pomembno, da so v družbi in organizaciji vzpostavljene notranje kontrole in zunanje regulative, ki segajo tudi na področje računovodskega poročanja in preprečujejo kršitve in malomarnosti. Da se zagotovijo resnične in poštene poslovne listine obstajajo v Evropski uniji razni zakoni, direktive in uredbe, ki urejajo to področje. Ti zakoni veljajo tudi v državah članicah, od vsake posamezne države pa je odvisno, kako podrobno in natančno imajo urejeno zakonodajo na področju računovodskega poročanja. Slednje je osrednji problem mojega diplomskega seminarja, skozi katerega bom raziskala, kako so Slovenija, Nemčija in Hrvaška implementirale direktivo 2006/46/ES EU v nacionalno zakonodajo, ki zahteva, da so kazni na področju računovodskega poročanja učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Natančno tudi ni znano, kako je slovenska zakonodaja primerljiva s tujo, kar bom poskušala skozi diplomski seminar tudi raziskati.
Ključne besede: računovodsko poročanje, direktive, poslovne knjige, poslovodstvo, sankcije
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 503; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (663,05 KB)

28.
Računalniška podpora računovodstvu z rešitvijo SAP R/3 v proizvodnem podjetju
Dejan Lukač, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje podporo, ki jo celovita informacijska rešitev SAP R/3 nudi računovodstvu proizvodnega podjetja. Računovodstvo predstavlja osrednjo informacijsko dejavnost, katerega naloga je oblikovanje informacij na podlagi podatkov. Informacije so pomembne tako za zunanje, kot tudi notranje uporabnike, njihova kakovost pa se odraža na kakovosti računovodskih izkazov in poročil. Da bi zagotovili računovodske informacije, moramo v poslovnem sistemu organizirati izvedene pomnilnike oziroma poslovne knjige, ki omogočajo končno izkazovanje v računovodskih poročilih. Ustrezno podporo računovodstvu poslovnega sistema brez dvoma predstavljajo celovite informacijske rešitve, saj omogočajo integracijo podatkov in poslovnih postopkov preko celotnega poslovnega sistema. Bistvena značilnost informacijske rešitve SAP R/3 je prav v razvoju ene podatkovne baze za celotnen poslovni sistem in komplet integriranih aplikacijskih modulov, ki obsegajo večino funkcij v poslovnem sistemu. V diplomskem delu bomo podrobno proučili podporo, ki jo računovodstvu poslovnega sistema zagotavlja predvsem finančni modul celovite informacijske rešitve SAP R/3.
Ključne besede: Računovodstvo, poslovne knjige, računovodska poročila, ERP, SAP R/3, finančni modul.
Objavljeno: 24.03.2017; Ogledov: 451; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (906,09 KB)

29.
SODELOVALNA DOLŽNOST ZAVEZANCEV ZA DAVEK
Anita Kelenc, 2016, magistrsko delo

Opis: Sodelovalna dolžnost je dolžnost zavezanca za davek do sodelovanja pri ugotavljanju dejanskega stanja, še posebej v smislu razkritja davčno relevantnih dejstev, kot tudi predlaganja dokazov. Finančni organi se v smislu izbire dokaznih sredstev (dokazil) v postopku izpolnjevanja preiskovalnih dolžnosti, lahko pri uresničevanju preiskovalnega načela obrnejo po pomoč k zavezancu za davek oziroma k drugim udeležencem postopka. Pravni redi zavezancem za davek nalagajo dodatne dolžnosti z namenom, da se popolnoma in pravilno ugotovijo vsa pravno relevantna dejstva. Zavezanec za davek je finančnim organom dolžan dajati podatke, predložiti poslovne knjige in evidence, listine, poslovno dokumentacijo in druge dokumente na kraju opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora ter dajati pojasnila, ki so potrebna za njihovo razumevanje. Sodelovalna dolžnost zavezanca za davek je bistvena značilnost, po kateri se davčni postopek razlikuje od drugih postopkov, ter zagotavlja učinkovit nadzor in s tem enakost zavezancev pred zakonom. Zavezanec za davek ima hkrati pravico in obveznost, da v davčnem postopku neposredno sodeluje, če ne neposredno sam, pa prek oseb, ki jih pooblasti za sodelovanje z inšpektorjem. Zavezanec za davek s tem, ko krši sodelovalno dolžnost – ne predlaga davčnih obračunov, vsebinsko nepravilno vodi poslovne knjige, poda neresnične in nepopolne podatke, itd., prevzame riziko, da njegova davčna osnova ne bo točno ugotovljena. Odgovornost zavezanca za davek za razjasnitev dejanskega stanja se veča v odvisnosti od števila dejstev in dokaznih sredstev, ki sicer sodijo v izključno sfero zavezanca za davek. Slednja ugotovitev še posebej velja v tistih konkretnih davčnih primerih, ki vsebujejo na strani zavezanca za davek mednarodni element, ko imamo opravka z dejanskim stanjem, ki se je v celoti ali v določenem delu uresničilo v tujini, kjer nacionalni davčni organi nimajo nikakršne pristojnosti.
Ključne besede: Sodelovalna dolžnost, zavezanec za davek, finančni organ, dolžnost dajanja podatkov, materialna resnica, preiskovalno načelo, predložitev dokazov, zaslišanje stranke, davčna načela, poslovne knjige in evidence.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 931; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (819,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici