| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nasilje nad LGBTQ+ osebami : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Janaki Šurbek, 2023, diplomsko delo

Opis: Nasilje se odvija vsakodnevno na različnih nivojih družbe. Najpogosteje se izvaja nad marginaliziranimi deli družbe, kamor spadajo tudi LGBTQ+ osebe. Nasilna dejanja se dogajajo na grobem fizičnem kot tudi psihičnem nivoju. Posamezniki ali skupine, ki sprejemajo heteronormativnost kot edino sprejemljivo, zavedno ali nezavedno, prizadenejo LGBTQ+ pripadnike in jih odrivajo na rob družbe ter to pozicijo tudi vzdržujejo. Posledice nasilja lahko LGBTQ+ osebe nosijo s seboj vse življenje. Te jim onemogočajo vključitev v širšo družbo na sprejemajoč in spoštljiv način. Mnoge države regulirajo področje diskriminacije in poskušajo na mnoge načine usmeriti družbo v enakovredno obravnavanje LGBTQ+ oseb in ostalih marginalnih skupin. Pri obravnavanju LGBTQ+ tematik se Republika Slovenija ravna po direktivah Evropske unije. Na mnogih področjih je v primerjavi z najnaprednejšimi evropskimi državami v zaostanku.
Ključne besede: LGBTQ+, nasilje, mikroagresija, posledice nasilja, diskriminacija, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 761; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Na poti iz nasilnega partnerskega odnosa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mija Balek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pot iz nasilnega partnerskega odnosa, kaj žrtvi da moč za odhod iz njega ter obdobje po zapustitvi nasilnega partnerja. Nasilje v partnerskem odnosu še vedno predstavlja veliko težavo v naši družbi. Največ žrtev je žensk, vendar je vedno več tudi moških žrtev. Z nasiljem, ki ga izvaja moški nad žensko, se povečuje tudi neenakost med spoloma, predvsem se kaže v moči med njima, kar posledično vodi tudi do diskriminacije žensk. Na žalost se nasilje izvaja za »štirimi« stenami in tako ga je še težje prepoznati oziroma odkriti, kar žrtvam nasilja predstavlja še toliko težji odhod, saj jih spremlja strah, da jim nihče ne bo verjel. Zato je toliko pomembneje, da se o nasilju več govori, informira in se o tem ozavešča širšo družbo. Z ozaveščanjem in preprečevanjem ter nudenjem pomoči med seboj sodelujejo državne institucije in nevladne organizacije. V diplomskem delu so predstavljene oblike nasilja ter zakaj žrtve molčijo in vztrajajo v nasilnem partnerskem odnosu. Temu sledi odločanje o zapustitvi nasilnega partnerja, kar ženski predstavlja veliko tveganje, da se situacije s tem ne bi še bolj poslabšala, saj obstaja velika verjetnost, da bi nasilnež, ko bi dognal, da ga partnerka želi zapustiti, nasilje samo še stopnjeval, in tu gredo žrtve na vse ali nič. Ko se oseba, ki doživlja partnerja, dokončno odloči, da naredi konec tovrstnemu odnosu, se lahko obrne na državne institucije ali na nevladne organizacije in tam pridobi ustrezno pomoč. Diplomsko delo se oblik pomoči in procesa odhajanja iz nasilnega odnosa ter državnih institucij in nevladnih organizacij, ki jim pri tem kar se da pomagajo, podrobneje dotaknem v nadaljevanju. Diplomsko delo se dotakne tudi posledic, ki jih nasilje povzroči, in okrevanja po njem, ko ženska dokončno obrne novi list v svojem življenju.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, oblike pomoči, odhod iz nasilnega odnosa, posledice nasilja, življenje po nasilnem odnosu
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1104; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (644,13 KB)

3.
Zloraba alkohola kot sprožilec nasilja v družini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Andreja Tratnjek, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska delo razkriva povezavo med alkoholizmom in nasiljem v družini, ki sta v sodobni družbi globalen problem. Alkoholizem je družbeni problem, ki vpliva na celotno družbeno skupnost. Količina vnosa zaužitega alkohola vpliva na vsakega posameznika drugače, v nekaterih vzbudi pozitivna čustva, pri drugih negativna čustva. Alkohol je tako najpogostejši dejavnik tveganja za razvoj nasilja v družini, ki se kaže v različnih oblikah: psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Nasilje v družini ni enkraten dogodek, ampak je dinamičen proces. V Sloveniji naj bi bila vsaka četrta oseba žrtev nasilja v družini, vendar se podatki iz leta v leto nižajo. Nasilje v družini je posledica zlorabe družbene moči močnejšega člana v družini nad šibkejšim članom. Najpogosteje so žrtve matere in otroci, storilec pa moški član družine. Raziskava, ki sem jo izvedla v okviru diplomske naloge, razkriva, da velika večina (96%) anketiranih priznava povezavo med zlorabo alkohola in nasilja v družini. Povezava med alkoholom in nasiljem v družini so potrdile tudi raziskave iz tujine, vendar si niso enotne. Nekateri raziskovalci zagovarjajo biološke vidike razvoja nasilja v družini spet drugi sociološke. Agresivnost in posledično nasilje v družini sta najpogostejši posledici alkoholizma. Na razvoj agresivnega vedenja vplivajo številni dejavniki, med katere spadata tako posameznikove osebnostne značilnosti kot zloraba alkohola. Alkoholizem je v moderni družbi socialno-ekonomski problem, zato si pred njim ne moremo zatiskati oči. V Sloveniji delujejo številne nevladne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja v družini in tudi ozaveščajo širšo javnost o tem družbenem problemu.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, alkoholizem, nasilje, žrtve in storilec, posledice nasilja
Objavljeno v DKUM: 17.02.2021; Ogledov: 1666; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (822,35 KB)

4.
DRUŽINSKO NASILJE NAD ŽENSKAMI
Alja Hvalec, 2016, diplomsko delo

Opis: Na področju preprečevanja družinskega nasilja nad ženskami je bilo v preteklosti storjeno že veliko. Dolgo neviden zasebni problem, je končno postal problem, za katerega je družbeno odgovoren vsak. Vendar kljub prizadevanjem, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, družinsko nasilje, zaradi svoje zasebne narave, še vedno prevečkrat ostaja skrito oziroma ga pristojne institucije odkrijejo šele, ko so posledice že zelo hude ali celo usodne. Poleg zakonodajnih okvirov, ki morajo dati ustrezno pravno podlago za celostno in učinkovito obravnavo primerov nasilja ter usklajeno delovanje in sodelovanje vseh pristojnih institucij, je bistveno ozaveščenje ljudi. Dopustna meja nasilja ne obstaja in vsakršno nasilje je strogo prepovedano in mora biti ustrezno sankcionirano. Odpraviti je potrebno vse oblike diskriminacije, krepiti družbeno moč in ekonomsko neodvisnost žensk ter spodbujati in uresničevati dejansko enakost med spoloma. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi povzročiteljem nasilja, ki tako kot žrtev, potrebujejo strokovno pomoč, ki jo lahko nudijo le dobro usposobljeni in izobraženi kadri.
Ključne besede: Družinsko nasilje nad ženskami, družina, ženske, enakost med spoloma, vzroki in posledice nasilja, dejavniki tveganja, preprečevanje nasilja, pomoč žrtvi nasilja, pomoč povzročitelju nasilja.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2247; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
POJAV NASILJA V DRUŽINI PREDŠOLSKEGA OTROKA
Petra Štih, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pojav nasilja v družini predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opredeljene in opisane različne oblike nasilja. Psihično nasilje, fizično, spolno, ekonomsko nasilje in zanemarjanje otroka. Opisujemo različne vzroke za pojav nasilja v družini (pogost vzrok je alkoholizem) in posledice, s katerimi se morajo soočati otroci ter s pomočjo katerih znakov lahko strokovni delavci prepoznamo, da se izvaja nasilje nad otrokom v družini. Opredeljujemo vlogo vzgojitelja pri sumu na nasilje nad otrokom, ki je zelo pomembna, predvsem njegova komunikacija z otrokom. Opisujemo nekatere dileme s katerimi se lahko soočamo in kaj lahko vzgojitelj stori, ko prepozna nasilje v družini predšolskega otroka (na koga se lahko obrne, koga lahko prosi za pomoč in kako odreagira v taki situaciji). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketiranja na temo nasilje v družini predšolskega otroka. Vzorec zajema vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev v vrtcih na področju Novega mesta. Ugotoviti smo želeli pojav nasilja v družini predšolskega otroka, katere vrste nasilja je na tem področju največ, kako so zaposleni v vrtcu informirani v primeru nasilja in kako ukrepajo. Podatke, pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih prikazali tabelarično. Izsledki raziskave so pokazali, da je najpogostejša oblika nasilja v Novem mestu zanemarjanje otroka. Strokovni delavci niso najbolje seznanjeni z nasiljem v družini in z možnostimi ukrepanja ob prepoznavi nasilja nad otrokom. Mlajši strokovni delavci v vrtcu lažje prepoznajo znake nasilja kot starejši in tudi bolj izobraženi (diplomirani vzgojitelji) lažje prepoznajo nasilje in znajo bolje ukrepati.
Ključne besede: Dileme, nasilje v družini, posledice, predšolska vzgoja, ukrepi, vrste nasilja, vzroki za nasilje
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 1874; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (809,56 KB)

6.
MEDVRSTNIŠKO NASILJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Iris Vajs, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali pojav medvrstniškega nasilja, ga opredelili, opisali, kje se pojavlja, na kaj moramo biti pozorni in kako ga lahko preprečimo oz. skušamo preprečiti. Izhajali smo predvsem iz dejstva, da je ponekod nasilje premalo opazno ali pa se ob govoru o njem pojavlja strah. Nasilje med vrstniki ni nov pojav, a je vse pogostejši in se ga žal premalo zavedamo, zato je bil naš namen ugotoviti, v kolikšni meri ga sploh opazimo. Poudarek v diplomskem delu smo dali na vrtec kot vzgojno-izobraževalno institucijo in na vlogo vzgojitelja/ice, ki je pomemben člen pri vzgoji otroka v prvih letih njegovega življenja. V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi anketnega vprašalnika raziskali, kakšna je vloga vzgojiteljice ob pojavu nasilja, kako pogosto se nasilje pojavlja in pri kateri starostni skupini, pri čemer smo uporabili deskriptivno metodo. Ker je pojav nasilja vedno bolj pogost, je pri medvrstniškem nasilju pomembno, da smo na podlagi empiričnega dela poiskali različne rešitve in pristope, kako nasilje preprečiti ali zmanjšati.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, vrtec, posledice nasilja, pomoč žrtvam, možne rešitve
Objavljeno v DKUM: 08.01.2014; Ogledov: 2652; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (923,69 KB)

7.
Tema nasilja v prozi Zofke Kveder
Tadejka Topolovec, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je, s teorijo nasilja preučiti nasilje v prozi Zofke Kveder. Nasilje, podkrepljeno z alkoholom in razvratnim življenjem nasilnih posameznikov, je eden izmed najpogostejših motivov v njenih prozi. Najpogosteje se nasilje pojavlja v krogu družine. Kot sem predvidevala v postavljenih hipotezah, so žrtve nasilja največkrat ženske in otroci. Kot najpogostejšo obliko nasilja v prozi Zofke Kveder bi zagotovo izpostavila psihično nasilje. Razumeti moramo, da vsako nasilje, ne glede na vrsto, vpliva tudi na duševno stanje žrtve. Zanimivo je, da je v vsakem od obravnavanih proznih besedil frekventnejša ena izmed oblik nasilja: v Hanki prevladuje vojno nasilje, v Njenem življenju in Misteriju žene psihično, v Odsevih psihično s primesmi fizičnega nasilja. Pogost dejavnik, ki pospešuje nasilno vedenje, je alkohol, do katerega ima Kvedrova odklonilen odnos že iz lastnih izkušenj. Moški imajo zaradi alkoholiziranega stanja navidezno večjo moč, ki jo izkazujejo nad ženskami. Samomor je prav tako motiv, ki se pojavi v vseh njenih proznih delih. Hipoteza, da je samomor oblika nasilja nad samim seboj, ni dobila epiloga, saj je to moralno vprašanje, ki ga iz etičnih razlogov nima smisla etiketirati. Zagotovo se v prozi Kvedrove samomor pojavi kot rešilna bilka iz obupne situacije, ki ji ni videti konca. Če s svojim početjem škodujemo drugemu, že izvajamo (psihično) nasilje, opozarjajo moderne teorije o nasilju.
Ključne besede: Zofka Kveder, nasilje, teorije nasilja po Frommu, Freudu, Jungu, psihično nasilje, fizično nasilje, vojno nasilje, spolno nasilje, posledice nasilja.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 2150; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (893,02 KB)

8.
Nasilje staršev nad otroki v Sloveniji
Nataša Milenović, 2010, diplomsko delo

Opis: Nasilja v družini je več vrst: fizično, psihično ali čustveno nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje... Največ govorimo o fizičnem ali telesnem nasilju, katerega najbolj pogoste žrtve so povsod, tudi pri nas, ženske in otroci. Najbolj prikrito je psihično nasilje, ki se kaže kot čustveno izsiljevanje, povzročanje strahu in podobno. Daleč najpogostejše žrtve psihičnega nasilja so otroci, a ker do nedavnega te oblike nasilja sploh nismo dojemali kot nasilje, o njem vemo zelo malo. Velikokrat se različne vrste nasilja prekrivajo. Storilci nasilja so osebe, ki so otroku zelo blizu, posledice nasilja so največkrat dolgotrajne, lahko celo rečemo, da vplivajo na celotno otrokovo življenje. Prav zato je zgodnje odkrivanje in dejansko zavedanje problema nasilja ključnega pomena pri nudenju pomoči otrokom — žrtvam nasilja.
Ključne besede: družina, nasilje nad otroki, vrste nasilja, posledice nasilja, statistika, vladne in nevladne organizacije.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2010; Ogledov: 6869; Prenosov: 1160
.pdf Celotno besedilo (594,16 KB)

9.
MEDVRSTNIŠKO NASILJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Ksenija Poklič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Medvrstniško nasilje v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj tega smo navedli in opisali, kaj je pojav medvrstniškega nasilja, kaj vpliva nanj, na kaj moramo biti pozorni. Pomemben poudarek smo dali tudi na vrtec, kot vzgojno-izobraževalno ustanovo in vzgojiteljico, kot pomemben dejavnik v otrokovem življenju v predšolskem obdobju. To smo v empiričnem delu tudi raziskali. Nasilje med vrstniki ni nov, je pa na žalost vedno pogostejši pojav. Agresiven otrok predstavlja za družbo posebno skrb, ki pa se je premalo zavedamo. Za obravnavo določenih oblik nasilja med šolajočo se mladino je najbolj specifičen in pogosto uporabljen izraz "bullying", ki ga različno prevajamo. Pri nas se uporabljata dva prevoda besede "bullying", in sicer ustrahovanje ali trpinčenje. V vseh postopkih in odločitvah naj bi bila korist otroka nadrejena vsem drugim interesom. Nasilje nad otroki terja celovite rešitve in prizadevanja, ki bi morala vključiti šolstvo, zdravstvo, policijo, pravosodje, socialne službe, pa tudi nevladne organizacije. Odločitve o možnih rešitvah pogosto presegajo meje in domet različnih strok, ki se s to problematiko ukvarjajo.
Ključne besede: Nasilje med otroki, nasilje v družini, nasilje v vrtcu, posledice nasilja, soočanje in pomoč žrtvam nasilja, vpliv okolja, mediji, možne rešitve.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2010; Ogledov: 5799; Prenosov: 977
.pdf Celotno besedilo (738,81 KB)

10.
Nasilje nad otroki
Mojca Lukančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nasilje nad otroki je sestavljeno v celoti iz teoretičnega dela. Znotraj tega smo navedli in opisali različne ter najpogostejše oblike nasilja nad otroki, pomoč žrtvam in deklaracijo o otrokovih pravicah. Nasilje nad otroki je pojav, ki se je dodobra razkril v sodobni družbi.
Ključne besede: Nasilje nad otroki, nasilje v družini, oblike nasilja, posledice nasilja, predsodki in stereotipi o nasilju, soočanje in pomoč žrtvam nasilja, Konvencija o otrokovih pravicah.
Objavljeno v DKUM: 10.03.2009; Ogledov: 5129; Prenosov: 1610
.pdf Celotno besedilo (464,23 KB)

Iskanje izvedeno v 4.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici